Kosovski standardi in status

Eulex je namenjen vzpostavitvi pravne države, ponuja pomoč pri vzpostavljanju evropskih standardov na področju policije, pravosodja in carine. Pomoč je nedvomno dobrodošla, boja proti organiziranemu kriminalu in proti korupciji sta nekaj, kar na balkanskih poteh ne bi smelo ostati zgolj politična izjava. Konec koncev je pravna država ključni stabilizator regije. Pa najsi bo to v tem kriminalistično-policijskem pogledu ali v strpnem sprejemanju etničnih različnosti.

Kosovsko neodvisnost je po dostopnih podatkih do zdaj priznalo 53 držav članic združenih narodov, od tega 22 držav Evropske unije. Zastoj v postopku priznavanja je pomenljiv in kaže na to, da razburjenja glede napotitve Eulexa niso ravno pripomogla k utrjevanju kosovske državnosti. Še več, s tem, da se vedno znova poudarja nevtralnost misije je povsem jasno, da države, ki sestavljajo misijo še lep čas ne nameravajo poenotiti stališč glede vprašanja samostojnosti nekaj manj kot 300 dni stare države. Ravno nasprotno.

Zdajšnje vnovično uveljavljanja standardov, čeprav država že obstaja, je sicer nujno. A kaj naj bo torej osnova za izgradnjo morebitnih naslednjih na novo nastalih držav? Ne glede na to, da o evropskem stališču, ki ga delijo tudi drugje na Zahodu, da primer Kosova ni precedenčen, ne bomo razpravljali, se vseeno postavlja vprašanje, ali je bolje, da državo ustvarjajo izgrajene in delujoče institucije ali je postopek obraten. Torej, da ustvarjena država gradi delujoče institucije. Kosovski primer sodi v ta drugi model. Ali bo uspešen, je težko napovedati. Na dolgi rok bi moral biti. Tudi zaradi našega in vašega davkoplačevalskega denarja, ki se steka v to državico, in katere stabilnost gradi in obenem varuje tudi slovenska vojska ter policisti in drugi. Po prvem modelu graditve države se za državnost pripravljajo na Zahodnem bregu in malo manj (za skupen projekt) v Gazi. Tam so s sporazumi iz Osla dejansko zgradili skorajda vse palestinske državne institucije, medtem ko državnosti oziroma samostojnosti še ni na vidiku. Tudi v tem primeru imamo tam odprte račune. Menda se letno z računa vsakega davkoplačevalca v Evropski uniji za »palestinsko stvar« nameni en evro. Kar še zdaleč ni vse, kar Evropa nameni za ustvarjanje »delujočih« državnih institucij, pa vendar je tudi uspešnost tega pristopa vprašljiva. Za nepotrpežljive celo žaljiva.

Eulex je nadaljevanje postopka, ki bi se moral končati, še preden se je začela kosovska državnost. S tega vidika je neproblematičen in logičen odgovor na razmere, v katerih je Kosovo. Kar moti je, da se s tem še nekaj časa ne spreminja status »pol-države« in ohranja status quo. Brez pretiranega interesa, da bi se trenutno stanje razrešilo. Glede na to, da so priznanja držav načeloma nepovratna, Kosovo ne bo kar izginilo. S tega vidika, je pot zgolj ena. Prvi korak pa je priznanje realnosti.