Pivo v nasprotju z laičnim mišljenjem ni le sredstvo za opijanje in navijaški pripomoček, temveč gre za prefinjeno pijačo z globokimi zgodovinskimi koreninami.
Zlatorumena tekočina je v grobem zmes vode, ječmenovega oziroma žitnega slada, hmelja in kvasa, velja pa za tretjo najbolj priljubljeno pijačo na svetu – prednjačita čaj in voda.
Sumerci izumili, evropski barbari izboljšali
Zgodovina nas uči, da so pivo izumili nekako v istem časovnem obdobju kot kolo, domislili pa so se ga Sumerci. Malce pozneje so v njem začeli uživati tudi evropski barbari, ki so vanj poleg žita vmešali tudi sadje, zelišča in opojne substance. Hmelja najbrž niso poznali ne orientalci ne gotska plemena – prvič so ga zgodovinski zapisi omenili šele pred dobrim tisočletjem.
Enajsti pivski narod na svetu
Slovenci smo v svetovnem vrhu po porabi piva na prebivalca – vsak izmed nas ga letno v povprečju "požlampa" 83 litrov, kar nas uvršča na 11. mesto. Najbrž bi se uvrstili višje, če nas domači vinogradi ne bi zalagali z res vrhunskimi vini.
Prvi pivski narod na svetu
Še vedno je sicer v vodstvu Češka s 132 litri popitega piva, tesno za petami sta ji Nemčija in Avstrija s 107 oziroma 106 litri. Nekdanji prvaki Irci, ki slovijo kot eden najbolj pijanskih narodov na zemeljski obli, pa so s 104 litri na četrtem mestu.
Industrija piva letno v blagajne multinacionalk, regionalnih in domačih varilnic piva prinese skoraj 300 milijard evrov, največ pa ga pridelajo Kitajci – leta 2010 skoraj 45 milijard litrov, večino (več kot 99 odstotkov) popijejo kar doma.
Union in Laško …
… bo na vprašanje, katere vrste piva pozna, odgovoril povprečen Slovenec, a je delitev piv veliko bolj zapletena od klasičnega notranjsko-savinjskega trenja. V grobem jih ločimo na piva spodnjega in zgornjega vrenja. Razlika je v glivah kvasovkah, ki pri prvem načinu izdelave ostanejo na dnu, pri drugem pa se pomešajo s pivom oziroma plavajo na vrhu.
Lager ali pils?
Piva spodnjega vrenja poznamo tudi pod imenom lager, značilen pa je predvsem za nemške in češke pivovarne. Čehi imajo zanj drugo ime, pils, ki izvira iz imena mesta Plzen, kjer stoji znamenita pivovarna Pilsner Urquell. Večina lagerjev je svetlih, vsebnost alkohola pa je v povprečju pet odstotkov (najmočnejši lager, nemški Samichlaus, sicer doseže alkoholno stopnjo kar 14 odstotkov). Najbolj znani lagerji so Carslberg, Turborg, Budweiser, Oettinger, Beck's in Foster's.
Ale
Ale oziroma pivo zgornjega vrenja so iznašli Britanci, zanj pa sta značilna izrazito svetla barva in nizka vsebnost alkohola, ki se pri večini vrst giblje pri okoli štirih odstotkih. Zaradi ogromno različnih načinov priprave in eksperimentiranja s količinami hmelja velja družina piv vrste ale za najbolj raznoliko po okusu.
Pivo za 50 evrov
Najbolj znana piva te vrste so Killkenny, Smithwick's in Fuller's. Posebna podvrsta so močna ale piva, pri katerih je mejna stopnja alkohola pravzaprav neobstoječa, saj se vsako leto pojavi vsaj en lokalni varilec, čigar pivo je bolj strupeno od viskija. Moderna škotska pivovarna Brewdog je tako izdelala ale Sink the Bismarck z 41 odstotki alkohola, cena 375-mililitrske steklenice pa je skoraj 50 evrov!
Kaj pa najbolj znano pivo na svetu?
Zamolkla črna barva, dušikova pena in odličen okus so tri značilnosti, ki najbolje opišejo irski Guinness. Malokdo ve, da gre za stout, ki je posebna različica piva ale. Značilnost stouta je temna barva, ki je posledica daljšega praženja ječmenovih zrn. Ta zaradi dolgotrajnega postopka toplotne obdelave začnejo karamelizirati, kar pivu daje slajši okus.
Poleg Guinnessa so znani stouti še Murphy's, Beamish & Crawford in Ohara's. Šibkejše različice stouta so zaradi priljubljenosti med britanskimi pristaniškimi delavci dobile naziv porter, najimenitnejši predstavnik pa je London Porter.
"Gužva, muzika in pir"
Pivo ima poleg prefinjenega okusa tudi sposobnost združevanja ljudi, odraz trga pa so pivski festivali po vsej zemeljski obli. Eden največjih v tem koncu Evrope se vsako leto odvije pred našim domačim pragom – Pivo in cvetje v Laškem. Med 12. in 15. julijem bo prireditev tudi letos spet zasedla večji del mesta v Spodnji Savinjski dolini, cena vrčka piva pa bo najverjetneje znova zelo ugodna.
Ob koncu poletja se na drugi strani meje s Hrvaško, natančneje v Karlovcu, popije precej "Karlovačkog" lagerja. Dani piva na prizorišču med rekama Korano in Kolpo bodo potekali med 27. avgustom in 3. septembrom.
Še 88 dni
Največji festival piva na svetu pa se v Münchnu v Nemčiji začne čez natanko 88 dni – Oktoberfest bo ljubiteljem hmeljskega derivata, ki jih je vsako leto več kot pet milijonov, stregel kar 16 dni, če bodo zanj seveda zmožni plačati – za liter piva bodo organizatorji želeli med 9,1 in 9,5 evra.
Pijte zaradi užitka, ne potrebe
Pivo je kljub vsem lepim lastnostim še vedno alkoholna pijača in če z uživanjem pretiravate, bo samo našlo pot nazaj na svež zrak ali pa se bo ustalilo v nadpasnih conah. Brezglavo goltanje ni zgolj nevarno za zdravje, temveč je tudi zelo neestetsko. Izraz kultura pitja ni bil skovan zaman …