Kaj je narobe z vremenom? Nič. "To je naravna spremenljivost podnebja."

Branko Gregorčič je eden izmed strokovnih napovedovalcev vremena, ki ga mnogi poznajo tudi z malih zaslonov. Zaposlen je na agenciji za okolje kot meteorolog prognostik in koordinator za stike z javnostjo. Kot pravi, so meteorologi poklicno deformirani, saj morajo biti ves čas v stiku z vremensko realnostjo.

Medtem ko so nekateri siti deževnega vremena in nižjih poletnih temperatur, se na drugi strani najdejo tudi takšni, ki jim temperature pod 30 stopinjami Celzija povsem ustrezajo. Vsak ima svoje želje in ideje o idealnem vremenu, a dejstvo je, da mu ukazovati ne more nihče. Lahko ga le spremljamo in predvidimo, kaj nam bo ponudilo v naslednjih dneh. In če ste mislili, da je takšno poletje, kot ga imamo, neobičajno, to ne drži. Kot pravi meteorolog prognostik na Agenciji RS za okolje Branko Gregorčič je letošnji julij temperaturno zelo blizu dolgoletnemu povprečju, manjša izjema je le Primorska.

Kako bi odgovorili na očitke o zmotljivosti meteorologov pri napovedovanju vremena? Nekateri pravijo, da vedno napačno napoveste. Se morda v zadnjem času kaj posebnega dogaja na tem področju? Na te očitke bom citiral pokojnega kolega Mirana Trontlja. Če je vse narobe, potem se samo obrne, pa je spet prav. Potem vedno veš, če je tako preprosto.

Vremenska dogajanja so zelo raznolika in vseh podrobnosti se nikoli ne da napovedati. Modeli, ki nam služijo kot osnova za napovedovanje, so se v zadnjih letih zelo razvili in so sposobni napovedati tudi velike podrobnosti. Seveda pa niso potem vsi ti detajli uresničeni tudi v praksi. Če kdo pričakuje, da bomo za danes popoldne napovedali, da bo od te in te ure tu in tu deževalo, potem ne bomo uspešni, ker je vreme tako spremenljivo. Poleti še posebej, ko se pojavljajo krajevne padavine konvektivnega značaja, se pravi plohe in nevihte. Edino radarska slika nam lahko pove, kje v nekem trenutku dežuje in s pomočjo tega lahko potem ocenimo, kam se premika dež, kdaj bo nekje nehal in drugje začel. Ne da se narediti kar razporeda za en ali dva dni vnaprej.

Zato se napovedi včasih slišijo pavšalno. Bo spremenljivo do pretežno oblačno, s krajevnimi plohami in nevihtami. To pomeni, da bo med dnevom lahko na eni lokaciji vse. Sonce in dež. Še vedno pa nismo v stanju, da bi napovedali točno uro in še lep čas se to ne bo dalo. Le z metodami daljinskega zaznavanja, se pravi s satelitsko in radarsko sliko, to lahko približno napovemo za mogoče eno uro naprej. Tovrstne napovedi ponujamo na spletnem naslovu.

Mnogi se sprašujejo, kako se vreme sploh napoveduje, kdo sestavi napoved, na podlagi česa … Da pridemo do napovedi, je treba najprej imeti zelo obsežen sistem za opazovanje vremena po vsej Zemlji. To vključuje radiosondažne meritve, se pravi vertikalnega profila parametrov, kot so na primer temperatura, vlaga, veter. To se dela s posebnimi sondami, ki se privežejo na meteorološke balone in spuščajo do višine tropopavze ali celo višje, tja do 16 ali pa celo 20 kilometrov višine. Drugi zelo pomemben vir podatkov so satelitske meritve.

Seveda se potem vsi ti podatki dopolnjujejo še z meritvami raznih oceanskih boj, ladij, z letalskimi meritvami in z meritvami pri tleh. Najbolj ključne so pa radiosondažne meritve in satelitske meritve.

Ko se izmeri trenutno stanje dejanskih parametrov po vsej Zemlji, se potem te vrednosti vnese v zelo zmogljive računalnike. To počnejo v nekaj centrih na svetu, na primer v evropskem centru za srednjeročno napoved vremena (ECMWF), ki ima sedež v Readingu pri Londonu. Mi smo člani tega centra in ta center v svetu velja za najbolj zanesljivega pri srednjeročnem napovedovanju vremena, to pomeni tja do deset ali pa 14 dni naprej.

Drugi tak center je v ZDA. NCEP oziroma ameriška državna meteorološko služba, ki je po svojem obsegu primerljiva z evropsko. Potem pa se za podrobnejšo napoved upošteva robne pogoje teh globalnim modelov in se znotraj manjšega območja s pomočjo računalnikov računa v bolj fini resoluciji. Kolikor se le da, se upoštevajo še lokalne meritve na manjši skali. Na ARSO tako poteka izračun modela ALADIN.

Kaj pa meteorolog kot poklic? Ste tudi meteorologi tako kot novinarji, ko stalno spremljate, kaj se dogaja? Meteorologi smo poklicno deformirani, kar pomeni, da moramo biti ves čas v stiku z vremensko realnostjo. Vreme se ves čas odvija. Le ob kakšnih situacijah, ko je teden dni jasno, česar letos skorajda ni, takrat je mogoče malo dolgočasno. Drugače je pa vedno kakšno vremensko dogajanje, če ne pri nas, pa kje drugje po Evropi ali širše. Vreme je zagotovo nekaj, kar lahko človeku popolnoma izpolni dan, če se z njim ukvarja.

Lani v začetku avgusta smo dosegli temperaturni rekord navzgor, bo letos julija padel rekord navzdol? Ne. Letošnji julij je temperaturno zelo blizu dolgoletnemu povprečju, vsaj v osrednji Sloveniji. Manjša izjema je le Primorska. Na mesečni ravni smo v Ljubljani trenutno šest desetink stopinje pod povprečjem zadnjih dvajsetih let, pri čemer pa moramo upoštevati, da je to povprečje bistveno višje, kot pa je bilo povprečje za daljše obdobje (npr. povprečje za obdobje 1901–2013, ki smo ga letos za prav tako šest desetink presegli). Letošnje temperature torej niso izstopajoče, je pa nekoliko izstopajoča količina padavin. Predvsem na Obali je bil letošnji julij rekordno moker.

Je padel kakšen drug rekord? Število dni brez sonca, morda? Seveda je trajanje sončnega obsevanja na mesečni ravni bilo precej prenizko, ob obali celo rekordno nizko, ker je bilo oblačno in deževno, ampak pri temperaturah se pa to ni posebej odražalo.

Pred časom smo govorili, da je julij muhast kot april, zdaj pa imamo občutek, da smo tik pred oktobrom. Je še vedno vse v mejah običajnega? Temperaturno gledano, z izjemo Primorske, ki je malo podpovprečna glede temperatur, so temperature skladne z dolgoletnim povprečjem. Je pa nadpovprečno število dni z dežjem.

Se pravi, da je bolj dež tisti, ki je nenavaden v tem obdobju. Da. Pa ni vročinskega vala. Lani konec julija in začetek avgusta je bila huda vročina in je bilo nad 35 stopinj Celzija. Celo rekordi so padali. 8. avgusta smo prvič v zgodovini izmeril celo čez 40 stopinj Celzija v Ljubljani. Letos v juliju je pa temperatura dosegla največ 32 stopinj Celzija.

Vendar so bila v preteklosti že poletja, ko je kakšen mesec minil tudi brez vročih dni, se pravi, brez dneva s temperaturo nad 30 stopinjami Celzija. Letos jih je bilo do zdaj v juniju in juliju skupaj 13, in to je ravno nekje skladno s povprečjem za zadnjih 30 let.

Imate morda podatek, kateri poletni mesec in katerega leta je bil tisti, ko ni bilo nad 30 stopinjami Celzija? Za julij recimo. Leta 1997 in 1996 v juliju ni bilo niti enega dneva v Ljubljani, ko bi bilo 30 stopinj ali več. Se najde še kar nekaj takšnih julijev (npr. 1981, 1979, 1978, 1966 …). Je pa res, da po letu 1997 takega julija ni bilo več. Lani je bilo recimo vročih dni v juliju 13, predlani pa 14. Rekordno število takšnih dni v juliju pa je bilo leto 2006, ki jih je bilo celo 18. Letos jih je bilo 7.

Ima takšno poletje, kot ga imamo letos, kakšen vpliv na primer na preostale letne čase, ki so pred nami? Se lahko to kje pozna, v na primer bolj hudi ali manj hudi zimi? Ne. Korelacije med letnimi časi praktično ni. Vreme zelo hitro pozablja svojo zgodovino. To, kar je bilo pred enim mesecem, nima več nobenega vpliva na to, kar je zdaj, vremensko gledano. Posledice so pa lahko tudi bolj dolgotrajne. Vremensko gledano se lahko vreme znotraj manj kot meseca dni čisto drugače obrne in je tisto, kar je bilo prej, nepomembno.

Od zadnjih 12 mesecev je bilo kar 10 zaporednih mesecev pretoplih. Se pravi lani od julija pa do letos aprila so bile temperature ves čas nadpovprečne. Letos maja je temperatura prvič padla za spoznanje pod povprečje. Maj, junij pa tudi julij bodo tako nekje v rangu povprečja, z minimalnimi odstopanji. Iz tega napovedovati, kaj bo v naslednjih mesecih, se pa ne da. Če pogledamo recimo arhiv preteklih let, se vidi, da lahko včasih iz enega v drug mesec strmoglavi temperatura čisto v drugo smer, drugič je pa več mesecev zapored pretoplih ali pa prehladnih.

Ampak to lahko pripisujemo zgolj …? Naravni spremenljivosti podnebja v zmernih geografskih širinah. Odvisno, od kod dobimo zračne mase. Ali iznad Sredozemlja oziroma Afrike ali pa od severozahoda iznad Atlantika oziroma še višje iznad polarnih predelov. V enem tednu se lahko situacija povsem obrne, in to ni napovedljivo več kot dva tedna vnaprej.

Ko se pojavijo kakšni vremenski pojavi, ki se nam zdijo že nekoliko neobičajni, takoj pomislimo na globalno segrevanje in spreminjanje podnebja. Letos zaradi nižjih temperatur tega ne bi mogli pripisati globalnemu segrevanju. Lokalno vreme neposredno seveda ni vselej povezano z globalnimi spremembami, z globalnim segrevanjem. Gledano globalno sta bila letošnja meseca maj in junij rekordno topla. Pri nas se pa to ni tako odražalo. Temperature dejansko naraščajo tudi v Sloveniji v zadnjih desetletjih. To je potrjeno z vsemi meritvami. O vzrokih za to se v javnosti veliko polemizira, ampak velik del znanstvenikov je prepričan, da je tukaj človekov vpliv tudi opazen.

Kaj pa padavine, ki jih imamo v teh dneh že vrh glave, pomenijo za samo okolje? Kateri so pozitivni in kateri negativni učinki? Vemo, da je bila lani ob takem času huda suša. Ogromna razlika je predvsem na Primorskem. Lani je recimo v juliju na postaji na letališču Portorož padlo pet milimetrov padavin, letos pa 265. To kaže na to, da je naravna spremenljivost pri količini padavin še mnogo večja kot pri temperaturi.

Velika količina padavin je dobrodošla za podtalnico. To na dolgi rok ustvarja vodno zalogo.

Slaba je za turizem in tudi za razvoj kakšnih rastlinskih bolezni, če tako mokro obdobje s pogostimi padavinami traja predolgo. Na Obali imajo letos težave tudi solinarji z žetvijo soli, ki pa jih lani niso imeli.

Za preskrbo z vodo je takšno poletje ugodno, na primer za koruzo, ki je poleti pogosto prizadeta s sušo. Po drugi strani pa je bila zaradi malo višje vlage bolj problematična žetev pšenice. Vsaka palica ima dva konca, kot pravijo. Najboljša je zlata sredina, ampak pri vremenu je tako, da se vedno lahko srečujemo tudi z ekstremi.

Kar nekaj opozoril za točo smo letos lahko slišali, vendar kakšnih poročil o večji škodi ni zaslediti. Letos zelo hudih neurij s točo še ni bilo. Toča se sicer vsako leto na našem območju pojavlja, to je značilnost tudi naše širše okolice. Pojavljala se bo tudi v prihodnje. S tem živimo že od nekdaj.

Sezona toče je sicer tudi še v avgustu, potem je pa verjetnost že bistveno manjša, ker je tudi moč sonca manjša.

Kaj pa bi lahko rekli o vplivu takšnega vremena na počutje ljudi? Vpliv vremena je do neke mere mejno področje med medicino in meteorologijo. Počutje ljudi je odvisno od številnih faktorjev, ne samo od vremena. Ti sovplivi so potem lahko zelo različni in kompleksni.

Je pa res, da so določeni tipi vremena, ki jih vsi občutimo kot obremenilne. Na primer kombinacija visoke temperature in visoke zračne vlage, ko nam je soparno in zoprno.

Kako pa kaže za naprej? Bo še naprej tako klavrno poletje? Dolgoročne napovedi ne napovedujejo kakšne hude vročine. Je pa res, da se bo povprečna dnevna oblačnost od petka naprej občutno zmanjšala. Sončna obdobja bodo daljša in ravno nekje s prvim avgustom bomo potem vsaj okoli deset dni deležni bolj sončnega vremena, vendar s tem pridržkom, da bo še vedno možna kakšna popoldanska nevihta.

Temperature bodo, kot kaže, nekje med 25 in 30 stopinjami Celzija, kar je sicer za večino ljudi idealna poletna temperatura.

Kam bi se julija morali odpraviti, da bi imeli pravo poletje in kam naj se odpravimo avgusta, da ga bomo dobili? Če greste v južno Sredozemlje, se pravi na primer Sicilija, Kreta, severna Afrika, tam teh težav, ki jih imamo recimo v severnem Sredozemlju, praktično nikoli poleti nimajo. Tam je poleti sušno obdobje, sonce sije od vzhoda do zahoda. Kdor si torej želi res monotonega, sončnega in vročega vremena, potem je njegova destinacija južno Sredozemlje in severna Afrika.

Severno Sredozemlje ima sicer lahko podobno vreme kot južno. Lani je bilo na primer tudi pri nas vroče in stabilno, letos je pa drugače.

Ker običajno dopuste načrtujemo več mesecev vnaprej, potem si moramo, če želimo, da vreme ni tisti faktor, ki bi nas na dopustu motil, izbrati takšne destinacije, kjer težav s tem ne poznajo.