V otroštvu je želel postati nogometaš, a je namesto na zelenici pristal na političnem parketu in za časa svojega političnega delovanja zadel precej (avto)golov.
Nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader se je rodil 8. junija 1953 v strogi katoliški družini v Splitu. V Rimu je najprej študiral teologijo, a je študij po dveh letih opustil in odšel v Innsbruck, kjer je leta 1982 doktoriral iz primerjalne književnosti in romanistike. Po končanem študiju je bil več let razpet med Hrvaško in Avstrijo, kjer se je tudi začela njegova strma politična pot, ko je konec osemdesetih sodeloval pri ustanovitvi podružnice Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ).
Sanader se je prejšnji teden po krajši odsotnosti spet vrnil na Hrvaško, tokrat v policijskem spremstvu in z nekoliko drugačnimi ambicijami. Vrnil se je, da bi svoje ime opral krivde.
Podpornik generala Mirka Norca
Vse od leta 1990 je bil sicer viden član hrvaške politike, nato pa je leta 2000, ko je HDZ izgubila na volitvah, prevzel vodenje te stranke. Takrat je tudi nastopil proti tedanji vladi Ivice Račana na množičnih protestih v Splitu, kjer je podprl generala Mirka Norca, ki je bil pozneje obsojen za vojne zločine.
Zakaj je odšel?
Leta 2009 je predčasno odstopil z mesta predsednika hrvaške vlade in predsednika HDZ. Vzroka za odhod ne pozna nihče. Sam je takrat dejal le, da "v življenju obstajajo trenutki za nove začetke" in da je zdaj "čas za nove ljudi".
"Zlobni jeziki" so takrat govorili, da je Sanader, ki je zase dejal, da vedno vozi v peti prestavi, odstopil zaradi strahopetnosti. Nekateri so dejali, da se je ustrašil slovenske blokade Hrvaške na poti v EU, drugi so se obregnili ob njegovo neuspešno gospodarsko vodenje, spet tretji so govorili, da se je doktor primerjalne književnosti ustrašil mafijcev oziroma zbežal zaradi vse večjega števila afer. Med bolj kontroverznimi pa so gotovo ugibanja, da je Sanader odstopil, ker je homoseksualec in ima aids.
Življenje na "veliki nogi"
Vse do umika iz vsakodnevne politike je trdil, da dela dobro in da država, ki jo vodi, ni v krizi. Kakorkoli že, Sanader krize zagotovo ni občutil. V vseh teh letih predsednikovanja si je namreč "prigaral" precejšnje premoženje. Zgolj dva meseca po odhodu iz vlade je tako sredi Zagreba kupil poslovne prostore, za katere je odštel kar 900 tisoč evrov. Poleg tega ima v lasti še stanovanji v Splitu in Zagrebu, neuradno pa naj bi bil tudi lastnik stanovanja v New Yorku.
Da je Sanader ljubitelj prestižnih ročnih ur, ni nobena skrivnost. V njegovi zbirki, ki naj bi bila vredna več kot 150 tisoč evrov, najdemo tudi uro znamke A. Lange und Soehne Timepiece, ki je vredna 28 tisoč evrov. Šele pred nedavnim pa je postalo znano, da so nekdanjemu hrvaškemu premierju italijanski modni oblikovalci mesečno prinašali nove obleke. Najraje je nosil znamko Brioni, saj je menil, da mu ta najbolje pristaja.
"Niti Remetinec me ne bo zlomil"
Po tokratni vrnitvi na Hrvaško Sanader ne bo užival luksuza. Namestili so ga v zagrebški zapor Remetinec, kjer bo imel, vsaj za zdaj, na voljo zgolj devet kvadratnih metrov veliko celico, v kateri sta poleg postelje še umivalnik in stranišče. A Sanader je v svojem zadnjem intervjuju pred aretacijo dejal, da ga "nihče, niti Remetinec, ne bo zlomil".
Za Sanaderja je vse skupaj pravljica
V času, ko je zasedal premierski stolček, si je nekdanji premier nakopal precej težav. Tako proti njemu zaradi suma korupcije ter zlorabe položaja in pooblastil poteka šest preiskav. Samo v zvezi z afero Fimi-media ga sumijo, da se je skupaj s še preostalimi osumljenci prek oglaševalske agencije Fimi-media iz javnih podjetij in ministrstev okoristil za vsaj 13,5 milijona evrov, slabi štirje milijoni naj bi končali v njegovih žepih. Sanader, ki se je roki pravice sprva skušal izogniti, ko je decembra lani pobegnil v Avstrijo, se je pred dnevi vendarle vrnil v "lijepo našo", vse skupaj pa označil za pravljico.
2
