Ernest Petrič – diplomat, ki ni postal arbiter, ampak prvi med ustavnimi sodniki

Kleni in zelo dejavni 74-letnik bo s triletno funkcijo prvega moža slovenskega ustavnega sodišča, nastopil jo bo 11. novembra – dan zatem, ko se bo iztekel mandat zdajšnjemu predsedniku Jožetu Tratniku − najbrž končal svojo izjemno razgibano in bogato, dolgoletno, profesionalno, diplomatsko in ne nazadnje politično kariero. Vsaj tako so prepričani poznavalci političnega dogajanja pri nas. Ali je bil na imenovanje pripravljen, ni povsem jasno. Verjetno pa ob izvolitvi ni bil ravno presenečen. Tisti, ki ga bolje poznajo tudi v pravniških krogih, verjamejo, da si je predsedniški stolček enakega med enakimi – "Mi o vsem odločamo kolektivno – devet neodvisnih sodnikov" − želel, zaslužil in ga konec, koncev menda tudi pričakoval. Zagotovo pa je tudi res, da je z imenovanjem dokončno pokopal možnost, da bi morda le postal slovenski arbiter v arbitražnem tribunalu, ki bo, ko bo, odločal in odločil o meji med prijateljskima sosedama Slovenijo in Hrvaško.

Številni so nad njim tudi javno vihali nosove Ernest Petrič je še pred meseci, ko je Pahorju in Kosorjevi le uspelo prepričati domači javnosti, tudi strokovni, o primernosti arbitražnega sporazuma za rešitev dolga leta nerešenega mejnega spora, ki je zelo zastrupljal slovensko-hrvaške odnose, veljal za primernega in menda zelo resnega kandidata za slovenskega arbitra v tribunalu. Čeprav so številni nad njim tudi javno vihali nosove. Zanj pa menda ni bil najbolj zagret tudi prvi med ministri, Borut Pahor. Petrič je takrat jasno sporočil, da je pripravljen na pogovore z najodgovornejšimi: "Če bi se vlada tako odločila, sem seveda pripravljen na pogovor z ustreznimi ljudmi v vladi, kako naj bi to delo teklo. Od tega pogovora je potem seveda odvisna odločitev na obeh straneh."

Je človek izzivov Kristalno jasna izjava dolgoletnega diplomata in politika. Kot stalni slovenski predstavnik – veleposlanik je služboval pri Združenih narodih v New Yorku in bil tudi član in predsednik Komisije OZN za mednarodno pravo. Bil je slovenski veleposlanik v Avstriji in ZDA, še v nekdanji Jugoslaviji pa je bil veleposlanik v Indiji. Je človek izzivov. Z bogatimi izkušnjami v mednarodnih odnosih, strokovnjak za mednarodno pravo, ki je izkušnje posredoval tudi številnim generacijam študentov na različnih šolah, tudi v tujini. Ampak vsega je enkrat konec. Tudi morebitnih sanj o slovenskem arbitru v arbitražnem sodišču. In tega se gotovo zaveda Ernest Petrič. Svojo bogato politično pot je začel še v rajnki Jugoslaviji, ko je bil v letih 1967−1972 član slovenske vlade oziroma tedanjega republiškega izvršnega sveta, zadolžen za probleme znanosti in tehnologije.

Ernest Petrič bo prihodnji mesec prevzel vlogo prvega med enakimi v ekipi devetih ustavnih sodnic in sodnikov, ki delujejo na Beethovnovi 10 v Ljubljani. Ali je bila to zares njegova najbolj skrita želja, ni niti več pomembno. Zagotovo pa bo na ustavnem sodišču v vlogi predsednika pustil svoj pečat. Tudi zato, ker nekateri niso ravno nekritični do ustavnih sodnikov in njihovega dela.