"Češka je precej zaostajala, danes pa …"

34-letni Anže Burger, ekonomist po izobrazbi, je docent na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Na katedri za mednarodno pravo poučuje predmete EU v svetovnem gospodarstvu, Evropski finančni sistem in politike, Mednarodne finance in Temelji ekonomije. Med drugim je preučeval tuje neposredne investicije v Sloveniji, učinkovitost razporejanja javnofinančnih sredstev, ukvarjal se je tudi z vprašanjem krepitve učinkov prelivanja neposrednih tujih investicij pri nas. V letih 2010-2011 je bil svetovalec pri Centru za strateške ekonomske študije v Vojvodini. Kot asistent je v leto pozneje sodeloval pri predmetu Mikroekonomija na ljubljanski Ekonomski fakulteti, v času prejšnje vlade pa je bil član kabineta finančnega ministra Janeza Šušteršiča.

Ali se država lahko uspe umakniti iz gospodarstva? Na eni strani govorimo o privatizaciji, na drugi pa zvišujemo davke. Vse multinacionalke so obračajo k davčno ugodnejšim državam. Koliko je sploh še privlačna Slovenija? Slovenija je na žalost vedno manj privlačna za tuje neposredne investitorje. Prvič že zaradi tega, ker je sam trg majhen. Drugič zato, ker iz leta v leto uničujemo tisto dobro ime podjetij v državni lasti, ki so bila prej uspešna. Podjetja v državni lasti poslujejo slabše kot druga. Se pravi bomo zanje lahko vsako leto iztržili manjšo kupnino. Lep primer je NLB. Kakšna je bila ponudba za NLB v začetku desetletja in po kakšni ceni smo jo odkupili od KBC v preteklem letu. Tukaj je očitna razlika. Po drugi strani Slovenija postaja vedno manj privlačna zaradi vedno višjih davkov, ki jih uvajamo, ker si ne upamo, ne zberemo politične volje in poguma, da dejansko zarežemo in se lotimo pravega problema. To je preobsežnost, neučinkovitost javnega sektorja. Se pravi, tukaj bi bilo treba skrčiti maso plač v javnem sektorju, zmanjšati število zaposlenih v javnem sektorju in s tem razbremeniti gospodarstvo. Če tega ne bomo naredili, bomo lahko višali samo davke. Tega pa ne moremo početi v nedogled.

Kaj pa konkurenčnost? Če gledate lestvice mednarodne konkurenčnosti, boste ugotovili, da se je v Sloveniji v zadnjem desetletju absolutno zmanjševala kvaliteta pravnih institucij. In tudi na tem področju Slovenija zaostaja. Tudi ščitenje lastninskih pravic je slabo. Dogaja se izigravanje malih delničarjev, dogaja se izčrpavanje družb. In to podjetja v tuji lasti še kako občutijo. Vsako leto na našem centru pripravljamo raziskavo o tem, katere so največje ovire za tuje investitorje. Med prvimi tremi ovirami je vedno tudi počasnost in neučinkovitost sodišč. To je seveda zelo pomemben dejavnik, kar zadeva privabljanje tujih neposrednih investicij. Visoki davki in previsoko obdavčenje visoko kvalificirane delovne sile, torej tiste, ki dosega višjo dodano vrednost, z višjimi plačami, tu imamo neprimerno previsoko obdavčenje.

Imamo enega najbolj obdavčenih dohodkov za bolje plačane zaposlene. Da ne omenjam, da smo med prvimi tremi državami na svetu po višini minimalne plače glede na povprečno plačo. Vse to so seveda koščki v mozaiku, ki ovirajo pritok tujih neposrednih investitorjev.

So višji davki posledica neznanja, nesposobnosti, nevizije vlade? Ima vlada sploh kakšno idejo, kako iz krize? Če smo iskreni, nobena od dosedanjih vlad, ne leva ne desna, ni imela dovolj poguma, da bi zagrizla v kislo jabolko preobsežnega javnega sektorja. Tudi prejšnja vlada je uvedla veliko novih davkov, obremenila gospodarstvo, znižala je davek na dohodek pravnih oseb, ki ga je zdajšnja vlada spet spremenila, vendar je ključno razbremeniti gospodarstvo z nižjimi davki. To pa lahko naredimo le tako, da zmanjšamo javni sektor in ga naredimo bolj učinkovitega. Drugače ne bo šlo.

Kakšne so posledice tako velikega javnega sektorja? Moramo se zavedati, da tretjina vseh zaposlenih je zaposlenih v sferi – javni sektor + podjetja v državni lasti, ki jo nadzira politika, elite, in to je zelo nezdravo. Mi ne moremo imeti uspešnega izvozno konkurenčnega gospodarstva, če imamo tako neučinkovit javni sektor in tako neučinkovit nemenjalni sektor, storitveni sektor. Se pravi to ovira tudi razvoj naših izvoznih paradnih konjev. Da je Slovenija začela zaostajati, se že kaže.

V prvem polletju naslednjega leta, leta 2014, nas bo Češka že prehitela po razvitosti, merjeno po BDP na prebivalca po pariteti kupne moči. Medtem ko je bila še leta 2002 Češka kar 15 odstotkov pod slovensko razvitostjo kar se tiče BDP na prebivalca, jo bo naslednje leto dohitela. Če pogledamo, zakaj, je eden izmed pomembnih razlogov tudi ta, da se je češka v sredini 90. Let precej bolj odprla kot Slovenija, Češka ima v tem trenutku še enkrat večji delež stanja tujega kapitala v gospodarstvu, ki je približno 70 odstotkov njenega BDP, medtem ko v Sloveniji zadnji podatki UNCTAD-a kažejo, da je samo 34 odstotkov stanja kapitala merjeno v BDP je v tuji lasti. Se pravi, tukaj je Slovenija zamudila vlak in to se kaže, da jo prehitevajo države, ki so bile prej precej manj razvite kot Slovenija.

Kakšen obseg krčenja javnega sektorja bi bil potreben, da država ne bi počepnila? Nisem za šok terapijo. Naš trg dela je premalo fleksibilen, da bi lahko absorbiral takšno število zaposlenih, kolikor se jih mora sprostiti iz javnega sektorja. Sem za postopno, naravno zniževanje števila zaposlenih v javnem sektorju. Tako da ne bi nadomeščali tistih ljudi iz javnega sektorja, ki se upokojijo. V tem primeru lahko v štirih letih za 10 odstotkov zmanjšamo število zaposlenih. V Sloveniji je po zadnjih podatkih SURS-a v javnem sektorju zaposlenih 24 odstotkov ljudi. V Nemčiji je ta odstotek samo 16 odstotkov. To velja za sektor država z gospodarskimi družbami. Poleg tega si lahko predstavljamo, da je zaradi velikosti in drugačne kulture nemški javni sistem veliko učinkovitejši od slovenskega. Ne samo to, tudi veliko preveč visoko izobraženih ljudi je podzaposlenih, to pomeni, da se dela škoda, ker so zaposleni v javnem sektorju v Sloveniji.

V Sloveniji od vseh visoko izobraženih zaposlenih delavcev jih kar 56 odstotkov dela za javni sektor. Primerljiv podatek za ZDA je samo 24 odstotkov takih delavcev v javnem sektorjev. Se pravi velika izguba človeškega kapitala se dela tudi na tem področju, namesto da bi ljudje, ki so kvalificirani in nadpovprečno inteligentni , delali v podjetjih in ustvarjali dejansko dodano vrednost, so podzaposleni in premalo izkoriščeni v javnem sektorju, ki jih mora plačevati podobno kot v zasebnem sektorju. To potem še dodatno povzroča še dodatne pritiske za višje plače v zasebnem sektorju, kar zmanjšuje njegovo konkurenčnost.

Se pravi, če si visoko izobraženi v javnem sektorju prek pogajanj izsilimo višje plače, bodo morale biti te višje plače za podobno raven izobrazbe izplačane tudi v zasebnem sektorju, kar je dodatno breme poleg vseh davkov in durgih ovir za zasebni sektor. Če bi spustili v zasebni sektor, bi s tem znižali tudi pritiske na plače za visoko izobražene in bi bili ti tudi bolj dostopni za privatni sektor in razvoj bi se začel dogajati.

Prvega oktobra gre vlada Alenke Bratušek spet v Bruselj. Kaj bomo slišali od Bruslja? Če pogledate, kaj smo naredili od tega, kar smo obljubili v Bruslju, je seznam zelo kratek. Razen tega, da smo dvignili nekaj davkov, nismo niti dobro začeli prodajati niti enega samega podjetja. Proračunska luknja, ki bo nastala, bo precej višja od tiste, ki nam jo je junija dovolil Evropski svet. Dovolili so nam primanjkljaj v višini okoli 5,3 odstotka. Mislim, da bo primanjkljaj letos dosegel ali presegel 8 odstotkov BDP-ja. Septembra pričakujemo stresne teste za največje banke in s tem tudi oceno,koliko denarja bo treba dati iz proračuna za dokapitalizacije teh bank. Mislim, da bo krepko nad 1,2 milijarde, kot so ocenjevali na vladi oziroma na Banki Slovenije. Moramo vedeti, da nam je komisija rok za zmanjšanje primanjkljaja podaljšala za dve leti, leta 2015 moramo priti s primanjkljajem pod 3 odstotke BDP-ja. S takšnim primanjkljajem in ob odsotnosti reform pri javnofinančnih odhodkih bo ta cilj zelo težko doseči. Gospodarstvo je, kar zadeva davke, na robu zmogljivosti in kaj dosti manevrskega prostora vlada več nima.

Ali to pomeni, da se trojka že ogreva za prihod? Ne bi rad strašil, ampak mislim, da so kar velike možnosti, da gre Slovenija v reformni program še letos jeseni. Na žalost. Druge alternative ne bo, saj zaenkrat nimamo ničesar pokazati.