Andrej Predin, tisti pisatelj, ki so ga hoteli cenzurirati

Tekmovanja za Cankarjevo priznanje se vsako leto udeležujejo bralno nadarjeni učenci, ki se tako preizkusijo v odgovarjanju na vprašanja o izbranih knjigah in pisanju esejev, kjer se od njih pričakuje kritična obravnava in interpretacija izbranih del. A letos se izbor knjig za učence 8. in 9. razreda nekaterim učiteljem in staršem, nato pa še Ženski zvezi NSi ter poslancem SDS, ni zdel primeren. Na spletni strani NSi so o knjigi Andreja Predina namreč zapisali, da je v njej v ospredju "najstnikovo spoznanje s svetom spolnosti, ki pa je opisan zelo neposredno, vulgarno, same kletvice, nasilje, droge in alkohol," kritični pa so bili tudi do knjige Oči Andreja Makuca, v kateri je opisano mučenje živali. Kot nam je pojasnil predsednik državne komisije, dr. Igor Saksida, so na komisiji še pred pozivi političnih strank prejeli precej pisem učiteljev, ki so jih pozivali, naj razmislijo o primernosti izbranih knjig, zaradi česar se je komisija odločila, da Predinovo knjigo označi za priporočljivo, ne pa obvezno branje, s čimer so odprli polje za tiste učitelje, ki se jim je knjiga zdela tako "grozna", da je niso želeli predpisati v branje svojim najbolj nadarjenim učencem. Nekateri so to razumeli kot cenzuro, nekateri kot nezadosten ukrep, medtem ko Saksida pojasnjuje, da je šlo za izbiro med škodo in večjo škodo, hkrati pa poudarja, da ni šlo za politične pritiske. Osnovnošolski učitelj v nemilosti učiteljev Avtor sporne knjige Na zeleni veji je Andrej Predin, rojen leta 1976, pisatelj, športnik, glasbenik, glasbeni kritik in urednik glasbe na Slovenskih novicah, ljubiteljski fotograf in nekdanji učitelj biologije na trnovski osnovni šoli, ki so mu razjarjeni učitelji, resnici na ljubo, z vsem razburjenjem in pozivanjem k umiku knjige naredili brezplačno promocijo. Njegov prvenec Na zeleni veji, v katerem popisuje izkušnje mariborskih najstnikov v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je namreč že postal prodajna uspešnica: v knjižnicah ga ni možno dobiti, čakalne vrste so vedno daljše, prodaja pa raste. "Večina ljudi me podpira z besedami, da gre za super reklamo, vendar ne vem, kaj vsa ta pozornost pomeni na dolgi rok," ugotavlja Predin. Roman Na zeleno vejo je prvi del trilogije, ki jo je Predin nadaljeval z romanom Učiteljice, trenutno pa piše tretji del, ki bo nosil naslov Prihodnost d. o. o. in ki bo retrospektivno razjasnil nekatere stvari, ki so bile zapisane v prvih dveh delih.

"Današnji svet najstnikov je bolj problematičen od tistega v knjigi" "Tri leta sem učil biologijo na osnovni šoli, zato vem, da je svet današnjih najstnikov veliko bolj problematičen kot tisti v moji knjigi," ugotavlja Predin, ki je bil nad razburjenjem javnosti presenečen. "Ko je bila knjiga nominirana za večernico in ko smo jo predstavljali po šolah, ni nihče omenjal drog, seksa ali kletvic. Pravzaprav sem moral sam ponovno brati svojo knjigo, da sem našel te domnevno sporne dele. V knjigi je res nekaj kletvic, a opisan je samo en spolni odnos, pa še ta zelo posredno."

Roman precej drugače vidi poslanka SDS, Alenka Jeraj, ki je v zvezi z izborom knjig v državnem zboru prejšnji teden vložila poslansko vprašanje: "Knjiga Na zeleno vejo Andreja Predina je polna vulgarizmov in razvrednotene spolnosti, svet spolnosti je opisan zelo neposredno in neprimerno za najstnike, vsebuje pa tudi veliko vulgarizmov in kletvic … Kdo je odgovoren za tako neprimeren izbor in ali bo sankcioniran?" Udeleženci srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede 2011 so v svoji izjavi zapisali, da odziv javnosti kaže na "površnost, nestrokovnost in seveda na nestrpnost, porojeno iz drugih nagibov". Predin opozarja, da pri njegovem primeru svoj glas iščejo tisti, ki za takšne sodbe niso pristojni. "Eno je, da se nekdo čuti osebno prizadetega, povsem drugače pa je, da se to začne zlorabljati, da se govori in očita na pamet."

Sploh znamo brati leposlovje? Predinova knjiga ni prva, ki se je kot predpisana literatura na tekmovanju za Cankarjevo priznanje nekaterim zdela neprimerna. Kot nas je opozoril Saksida, so bile zgražanja med drugim deležne knjige Princeska z napako in Nimaš pojma Janje Vidmar, prav tako Distorzija Dušana Dima. "Vsako delo, ki otroštva ne prikazuje na idealiziran način, doživi zgražanje," ugotavlja Saksida, a letošnji odziv je bil nesorazmerno buren. Zakaj so kletvice bolj problematične od opisa bestialnosti v knjigi Filio ni doma Berte Bojetu, ki je bila tudi nekoč na tekmovanju, ali pa konec koncev nekaterih del avtorja, po katerem se priznanje imenuje. Slovenski bralci smo po raziskavah pismenosti najslabši ravno pri razumevanju in interpretiranju besedil, kar se je očitno zgodilo tudi tokrat.