Žurnal odpustil vsaj 30 novinarjev

Čeprav je urednik Goran Novković ravno v današnji prvi izdaji časnika po petih tednih kolektivnega dopusta objavil novico o tem, da Žurnal ostaja najbolj brani tiskani medij v državi, naj bi se avstrijska družba Styria, ki stoji za njim, znašla v velikih finančnih težavah. Po pisanju pozareport.si naj bi izguba znašala skoraj 26 milijonov evrov. Odpuščanje z ukinjanjem regionalnih redakcij Na Žurnalu so tako z ukinjanjem regionalnih redakcij začeli z množičnim odpuščanjem novinarjev in drugih sodelavcev. Med tridesetimi ljudmi, ki so se znašli na cesti, naj bi bilo za zdaj dvanajst redno zaposlenih, poleg sodelavcev iz regionalnih redakcij pa naj bi se zredčilo tudi število zaposlenih v centralni redakciji. Večina odpuščenih je žensk, odpuščalo pa naj bi se zaradi slabega finančnega položaja.

"Izdelki ostajajo enako močni"

Kot je povedal prvi mož podjetja, prestrukturiranje sicer izvajajo na način, da bodo ohranili vseh pet izdelkov na trgu tako močnih kot doslej - časnik Žurnal24, tednik Žurnal, spletni portal zurnal24.si ter spletni strani vreme.net in jazkuham.si. Proučili so namreč, katere vsebine so najbolj zanimive za bralce in te bodo ohranili. Kjer bodo zmanjševali stroške, pa bodo te vsebine poskušali na drug način približati bralcem.

"Okrepili bomo položaj na trgu" To na primer pomeni, da bodo kljub ukinitvi regijskih vsebin nekatere najpomembnejše regijske vsebine odslej na nacionalnih straneh, torej bolj v ospredju kot doslej. "Na ta način bomo poskušali ne samo obdržati, ampak tudi okrepiti naš položaj na trgu, ki je zelo močan," je dejal Novković.

Spremembe bodo tudi na drugih področjih, denimo v distribuciji, vendar tudi te naj ne bi vplivale na branost. V roku nekaj mesecev tako ne bo več časnika na avtobusih, bo pa veliko več izvodov na stojalih na avtobusnih postajah.

Kot so za siol.net povedali odpuščeni delavci, so bili v zgodnjih jutranjih urah prek kratkih sporočil na mobitelih ali prek elektronske pošte obveščeni, naj se takoj zglasijo v redakciji v Modri hiši na Bravničarjevi ulici v Ljubljani. Po regionalne sodelavce so poslali taksije, le dve uri po prvih sporočilih pa so tako honorarci kot redno zaposleni že dobili odpoved.

"Po enomesečnih počitnicah smo doživeli šok" Dopisnica z Gorenjske, Renata Reneja Škrjanc, je za siol.net povedala, da je presenečena predvsem nad načinom, kako je bila obveščena o odpovedi – s sms-jem oziroma elektronsko pošto v zgodnjih jutranjih urah.

"Dve uri za tem sem imela v rokah odpoved, z obrazložitvijo o recesiji in zagotavljanju pozitivnih poslovnih rezultatov," je povedala in dodala, da je v pogovorih s kolegi ugotovila, da je med odpuščenimi veliko žensk. "To je zame pomenljiv podatek," je dodala in nadaljevala: "Moti me, da redno zaposleni o namerah vodstva nismo bili obveščeni nekoliko prej, pač pa smo po enomesečnih počitnicah doživeli ponedeljkov šok."

Odslej enoten dnevnik, ne glede na regije "Zelo žal mi je za blagovno znamko Žurnal24 in za dnevnik, ki so ga bralci odlično sprejeli ter na tiskano obliko nestrpno čakali že 14 dni. Ne znam si predstavljati, kako bodo sprejeli dejstvo, da so regije z današnjim dnem ukinjene," je Šrkjančeva komentirala dejstvo, da bo odslej izhajal enoten Žurnal, ki ne bo več prilagojen regijam. "Jutrišnji časnik bo povsem drugačen. To me osebno zelo žalosti in ker sem živela za ta medij, sem razočarana."

Odpuščeni, ki so se zbrali pred Modro hišo, obžalujejo tudi dejstvo, da znotraj Žurnala nimajo nobenega sindikata ali aktiva. Ob odpustitvi so sicer imeli na izbiro dve možnosti, sporazumno odpoved s 4-mesečno odpravnino v višini plače, ali 30-dnevni odpovedni rok.

Slovenska zgodba le eksperiment avstrijskih lastnikov? Neuradne govorice ugibajo o eksperimentu avstrijskih lastnikov, ki želijo obdržati idejo o brezplačniku. Izkazalo se je, da lahko ob pozitivni bilanci obstane le tednik; tudi na Hrvaškem se je podoben eksperiment na primer izjalovil, saj je brezplačnik zdaj plačljiv.

Žurnal Media je v 100-odstotni lasti podjetja Styria Media Group, ki je doslej v podjetje vložila skupaj 32,7 milijona evrov. Tedenski Žurnal je začel izhajati novembra 2003 kot prvi brezplačni tednik v Sloveniji. Prvi brezplačni dnevnik v Sloveniji Žurnal24 je začel izhajati septembra 2007. Spletni portal zurnal24.si deluje od septembra 2007.

Šesta najbolj obiskana spletna stran v Sloveniji Styria Media Group je v Sloveniji prisotna še z deleži v časopisni hiši Dnevnik, v založniški hiši, ki izdaja revije, Adria Media Ljubljana ter v spletnem portalu bolha.com.

Stran bolha.com je bila julija peta najbolj obiskana slovenska spletna stran, zabeležila je 390.612 različnih obiskovalcev. Tik za njo je stran zurnal24.si s 368.703 obiskovalci, je razvidno iz objavljenih podatkov raziskave Merjenje obiskanosti spletnih strani.

Milosavljević: Dogajanje v Žurnalu ne pomeni nič dobrega Dogajanje v Žurnalu ne pomeni nič dobrega za splošno medijsko sceno v Sloveniji, meni profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević. Eden razlogov za neuspeh Žurnala vsaj v teh zadnjih letih je nesrečna in za Evropo popolnoma neprimerna struktura slovenskega oglaševalskega kolača, je poudaril.

"Dejstvo, da televizija v Sloveniji obvladuje več kot 70 odstotkov celotnega oglaševalskega kolača, nas umešča na sam rep v EU, ko gre za ostale medije. Tudi razvoj družbe se na nek način se meri s tem, koliko sredstev pobere televizija," je poudaril in opozoril, da stanje pri nas kaže na nek način na nerazvoj družbe. Povsod po Evropi so deleži televizije pri omenjenem kolaču bistveno nižji kot pri nas, ob čemer se lahko po Milosavljevićevem mnenju primerjamo samo še s Srbijo in Turčijo.

Povsod drugod je bralna kultura bolj razvita, obenem pa so drugod bolj vzpostavljeni pogoji za delovanje ostalih medijev, torej časopisov, revij, radijskih postaj, interneta ter kar je še ostalega oglaševanja.

"Država bi morala poskrbeti za sistemske ukrepe"

Izpostavil je, da bi morala država poskrbeti za sistemske ukrepe, s katerimi bi zagotovila to, da je oglaševalski kolač bolj enakomerno razporejen. "Tu smo anomalija, ki kaže na to, da so si neke družbe uspele izboriti nenormalno močen tržni položaj, tudi po zaslugi nedelujočih državnih organov na področju varovanja konkurence, regulacije medijev, regulacije radiotelevizije in tako naprej," še opozarja.

Dokler bomo imeli neučinkovite sankcije, bomo imeli situacije propada revijalnih hiš, časopisnih hiš ali pa radijskih postaj. V prihodnjih mesecih si glede na celotno sliko ne moremo obetati kaj boljšega, je prepričan.

"V primeru Dela Revij je šlo za trošenje s strani njihovega neustreznega lastnika, ki se je zakreditiral in za sabo povlekel nič krivo podjetje, ki je v celoti gledano čisto uspešno. V primeru Žurnala gre za nekoliko drugačno situacijo podjetja, ki je v tuji lasti, ki ni neposredno povezano s preostalimi slovenskimi zgodbami o lastninjenju," je pojasnil.

Društvo novinarjev se boji podobnih scenarijev v drugih medijih Društvo novinarjev Slovenije ob odpuščanjih v družbi Žurnal media ni zaskrbljeno le zaradi izgube delovnih mest, pač pa tudi zato, ker se podoben scenarij obeta in že dogaja tudi v drugih medijih. Menijo, da dogodki v Žurnalu pomenijo le del uresničevanja najbolj črnega scenarija v novinarstvu, ki bo škodil predvsem državljanom.

Kot je društvo zapisalo v sporočilu za javnost, medijska podjetja ne zaposlujejo več, v redakcijah pa ostajajo slabo plačani novinarji brez osnovne zaposlitvene varnosti, s čimer so še posebej izpostavljeni lastniškim in drugim pritiskom.

Društvo družbo Žurnal Media poziva, da zaposlenim in honorarnim sodelavcem zagotovi vse pravice, ki izhajajo iz zakonodaje in pogodb, založnike pa, da ponovno pristopijo k pogajanjem za poklicno kolektivno pogodbo, ki naj vključuje tudi minimalen nabor pravic honorarnih sodelavcev. Založnike tudi pozivajo, da objektivne krize medijske industrije ne izkoriščajo za neupravičena slabšanja delovnih pogojev novinarjev in odpuščanja.