Preiskovalna komisija DZ za sporne managerske prevzeme je zaslišala Damjana Žuglja, Marijana Kocbeka, Rada Bohinca in Dušana Pšeničnika.
Vse štiri priče so se strinjale, da sama prevzemna zakonodaja ni kriva za sporne prevzeme, je pa razlog zanje po Žugljevem prepričanju v zatajitvi regulatorjev - Banke Slovenije in ATVP.
"Nadzorne funkcije ni opravila niti Banka Slovenije"
Direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Žugelj krivca za sporne managerske prevzeme, kot je poudaril, ne bi iskal v prevzemni zakonodaji, temveč pri regulatorjih. ATVP je bila še pred njegovim prihodom na čelo agencije aprila 2008 premalo drzna, postopkov pa praktično ni vodila. Svoje nadzorne funkcije po njegovih besedah prav tako ni opravila Banka Slovenije.
Žugelj: Iskati odgovornost v politiki je odveč
"Dejstvo je, da vsak išče svojo priložnost, regulatorji pa smo tukaj za to, da zaustavimo prevelike apetite," je poudaril Žugelj. V regulatorjih je poleg pohlepa in prevelikih apetitov ter vehemence in arogance bankirjev po njegovih besedah izvirni greh za sporne managerske prevzeme. Ob tem je zavrnil argument, da bi bila prevzemna zakonodaja ali katerakoli politika kriva za sporne managerske prevzeme. "Iskati odgovornost v politiki je odveč," je zatrdil.
Kot je ocenil Žugelj, je bila prevzemna zakonodaja v času, ko sam še ni bil na čelu ATVP, pripravljena v najboljši meri, čeprav je imela nekaj vrzeli. Žugelj je kot eno od njih izpostavil neusklajenost zakona o prevzemih z evropsko direktivo s tega področja, ki je prepovedovala prevzeme s pomočjo zamenljivih obveznic; na ta način se je v Sloveniji namreč zgodil prevzem Term Čatež.
V Sloveniji doslej 300 managerskih prevzemov
Žugelj sicer meni, da managerski prevzemi niso sporni, če so izpeljani transparentno in zakonito. "Narobe je to, da je prevladal pohlep," je dejal. Kot je še dodal, število izpeljanih managerskih prevzemov - doslej jih je bilo v Sloveniji 300 - tudi ni pokazatelj, na podlagi katerega bi lahko za nekatere deviacije okrivili katerokoli od vlad.
"Kje prevzemniki dobijo finančna sredstva za prevzem?"
Da ima Slovenija dobro, moderno prevzemno zakonodajo, je v svojem pričanju pred preiskovalno komisijo poudaril Marijan Kocbek z Inštituta za gospodarsko pravo Maribor. Po njegovih besedah sicer noben zakon ni popoln, a sama zakonodaja ne omogoča nepravilnosti, ki pa se v praksi kljub temu dogajajo. Vprašati se je treba, tako Kocbek, kje prevzemniki dobijo finančna sredstva za prevzem, a to ni več problem prevzemne zakonodaje.
"Managerji so dobili kredite v takih obsegih, ki so nerazumni z vidika dobrega gospodarja. Banke so denar plasirale v zelo velikem obsegu in zelo rizično, brez ustreznih zavarovanj," je dejal Kocbek.
Nekateri pisci prevzemne zakonodaje svetovali managerjem
Medtem ko je Žugelj kot paradoksalno izpostavil dejstvo, da so nekateri pisci prevzemne zakonodaje svetovali tudi nekaterim managerjem pri prevzemih, pa Kocbeku takšna svetovanja niso sporna. "Če ti ljudje svetujejo pri prevzemu, je to lahko samo najboljše," je zatrdil in pojasnil, da mariborski inštitut za gospodarsko pravo sicer ni svetovalna institucija, poda pa strokovno mnenje, če je zanj zaprošen.
"Imamo dober in mednarodno primerljiv zakon"
Tudi rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc in svetovalec za pravo družb in intelektualno lastnino na stalnem slovenskem predstavništvu v Bruslju Dušan Pšeničnik sta dejala, da ima Slovenija dober, moderen in mednarodno primerljiv zakon o prevzemih. Bohinc je sicer podal le svoje strokovno mnenje o prevzemni zakonodaji, saj, kot je poudaril, sam pri njeni pripravi ni sodeloval in zato o spornih managerskih prevzemih tudi ne more dajati izjav.
Pred komisijo pričali že številni
Preiskovalna komisija za sporne managerske prevzeme, ki jo vodi Lojze Posedel (Zares), je poleg štirih prič - zaslišala jih je na predlog člana komisije Rudolfa Petana (SDS) - doslej že zaslišala direktorja urada za varstvo konkurence Janija Soršaka, profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti Maksa Tajnikarja in profesorja na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici Marka Brusa.
Pred komisijo so pričali tudi nekdanji finančni minister Andrej Bajuk, nekdanji gospodarski minister in sedanji poslanec SDS Andrej Vizjak, oba nekdanja državna sekretarja na ministrstvu, Andrijana Starina Kosem in Tomaž Jeršič, nekdanji generalni sekretar vlade Božo Predalič ter nekdanji guverner Banke Slovenije in sedanji minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari.
So bili nosilci javnih funkcij vpleteni v prevzeme?
Komisija želi ugotoviti politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma, da so bili vpleteni v financiranje spornih menedžerskih prevzemov Istrabenza in Pivovarne Laško s strani bank v pretežni državni lasti, kar naj bi omogočala domnevno pomanjkljiva oz. neustrezna zakonodaja s področja prevzemov.
3
