Žugelj: Ne morem več spregledati vehemence in arogance bankirjev

Te dni smo priča ostrim besedam med guvernerjem Banke Slovenije Markom Kranjcem in direktorjem Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjanom Žugljem o odgovornosti za sporne menedžerske prevzeme. Žugelj je nekatere nedavne guvernerjeve trditve označil za laž in zato zahteva, naj odstopi, ali pa naj ukrepa državni zbor.

"Prevzema ne moremo zavrniti, če jamstvo obstaja"

"Kranjec se je včeraj dvakrat zlagal," je povedal Žugelj za SiOL. "Prvič se je zlagal, da ATVP najprej potrdi prevzem in šele potem pride kreditna garancija. To ni res, prav nasprotno je. Zakon nam nalaga, da prevzem potrdimo, če jamstvo obstaja. Prevzema ne moremo potrditi, če zanj ni denarja, a ga tudi ne moremo zavrniti, če to jamstvo obstaja; če mi je všeč ali ne, ga moram potrditi," se je Žugelj odzval na očitke, da ATVP ni preprečil spornih prevzemov.

"Druga laž je Kranjčeva javna izjava, da jaz nisem posredoval nobenih dokazov razen izjave, da smo neodvisni in da z njim nočem komunicirati. Že na naši spletni strani se lahko prepričate, kaj vse smo mu posredovali," zatrjuje Žugelj, ki zato meni, da bi Kranjec moral odstopiti: "On je le steber zaupanja v bančni sistem in si takih laži ne bi smel privoščiti."

Žugelj je v pogovoru vendarle poudaril, da je sodelovanje ATVP in Banke Slovenije dobro in da do gospoda Kranjca nima nobene zamere. "Žal mi je, da se je to znašlo na medijski sceni, a ne morem več spregledati vehemence in arogance bankirjev, ki mislijo, da so nad vsem svetom – pa niso."

"Denar je bil prelahko dostopen"

Pravi vzrok težav s spornimi prevzemi vidi drugje: "Mi se med seboj pogovarjamo o teh prevzemih, srž težave pa je v denarju, ki so ga imeli za prevzeme, in posledično v položaju bank. Če ne bi bilo denarja za prevzeme, banke danes ne bi bile lastnice velikega dela gospodarstva, kar sicer tudi ne bi smele biti. Izvirni greh je v tem, da so imeli menedžerji prelahek dostop do financiranja in da so se banke pri tem preveč izpostavile."

Ozrl se je na primer geodetskega zavoda, ki ga je omenil tudi guverner Kranjec: "Kupec je bilo podjetje, ki je obstajalo komaj tri mesece in je dobilo več kot sedem milijonov posojila. Imeli so bančno jamstvo in smo jih potrdili, drugače nismo mogli."

"Financiranje dolgoročnih obveznosti s kratkoročnimi posojili je nedopustno" "Po drugi strani ima Banka Slovenije dnevno na mizi podatke o posojilih in njihovi strukturi – vsaj tako bi moralo biti, sicer je nekaj hudo narobe. Guverner točno ve, kakšna je struktura teh posojil – samo pogledal bi znesek kratkoročnih posojil in bi videl, koliko jih odpade na financiranje lastništva, in bi kot ekonomist že tu moral vedeti, da so v ozadju dolgoročne obveznosti in da gre za veliko sistemsko tveganje. Financiranje dolgoročnih obveznosti s kratkoročnimi posojili je v ekonomiji prvo prepovedano dejanje, takoj bi moral alarmirati banke in jih vprašati po ustreznih rezervacijah in kapitalski ustreznosti. V tem je smisel zgodbe, oni pa se delajo neumne. Ali vidite, kako se je zdaj odzval pri NLB in zahteval dokapitalizacijo? Kje so bili pa prej," se sprašuje Žugelj.

"Če bi to naredil jaz, bi me zaprli" Prvi mož ATVP očita Banki Slovenije tudi vpletanje v delo agencije. Pojasnil je, kako se je to zgodilo: "Banke so plenile določene deleže – s tem ni nič narobe, čeprav nekatere zaplembe presojajo na sodišču, ker naj bi banke plenile napačno. V primeru Infonda sem Banko Slovenije opozoril, da banke v stečajno maso niso prijavile terjatev, oni pa so se mi smejali. Iz tega je potem nastal Kranjčev dopis z navodili, kako bi AVTP moral ravnati – tudi ta dokument je na naši spletni strani. S tem dopisom je pritisnil na regulatorja in hkrati zagovarjal banke, ki so po tem prav ta dopis predrzno izkoristile, češ ATVP ni naš regulator, naš regulator je Banka Slovenije. Povejte mi, kako lahko Banka Slovenije, ki ni pristojna za to, uporabi vso svojo vehemenco za alibi bankirjev, to je vendar koruptivno dejanje! To je isto, kot če bi jaz pisal Šoltesu in mu dal navodila, kako naj dela. Če bi to resnično naredil, bi mene po moje zaprli v treh dneh. Zaradi tega smo dali kazensko ovadbo proti guvernerju in vse prepustili v proučevanje protikorupcijski komisiji."

"Banke ne morejo biti privilegirane" Žugelj je prepričan, da bi se Kranjec moral zavedati, da ostaja tudi druga zakonodaja, ne samo bančna: "Banka se mora ob podpisu posojilne pogodbe zavedati posledic in možnosti, da prebije prevzemni prag. Banke ne morejo biti privilegirane, direktiva, s katero je zakon usklajen, ne privilegira niti bank niti države, ker varuje male delničarje."

Guverner Kranjec vse Žugljeve očitke zavrnil Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec odločno zavrača očitke direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjana Žuglja v odzivu na Kranjčevo sredino pričanje pred preiskovalno komisijo DZ za sporne managerske prevzeme. Zavrača navedbe, da je lagal pred preiskovalno komisijo glede odgovora ATVP v zvezi z dokazi o domnevnem nepravilnem ravnanju Banke Slovenije pri nadzoru bank. Guverner je namreč že na sami seji komisije izročil kopijo pisma ATVP, "iz katerega nedvoumno izhaja, kateri dokumenti so bili priloženi in katera dejstva so izkazovali".

ATVP ni predložila dokazov o nepravilnem ravnanju Guverner je članom preiskovalne komisije pojasnil, da ATVP v odgovoru na pismo Banke Slovenije po vsebini ni predložila nikakršnih dokazov o domnevno nepravilnem ravnanju Banke Slovenije. Priloge, ki jih je ATVP priložila dopisu, namreč pojasnjujejo obstoj kreditnih pogodb oziroma danih bančnih garancij, iz njih pa ni mogoče razbrati, katere nepravilnosti iz naslova opravljanja nadzora nad bankami se očitajo Banki Slovenije.

V skladu s predpisi namreč centralna banka ne more banki prepovedati sklenitve določenega posla; za sklepanje poslov so pristojne uprave in nadzorni sveti bank ter za njih tudi odgovarjajo.

Je šlo za poseganje v neodvisnost vodenja? Glede pisma, ki ga je Banka Slovenije posredovala lani avgusta ATVP in je še vedno razumljeno kot nedopustno poseganje v neodvisnost vodenja postopkov drugega nadzornega organa, v centralni banki ponovno pojasnjujejo, da Banka Slovenije sodeluje oziroma izmenjuje informacije med nadzorniki (ATVP in Agencija za zavarovalni nadzor) v skladu s sporazumi o sodelovanju nadzornih organov ter skladno z zakonom o bančništvu.

Nadzorniki (Agencija za zavarovalni nadzor, ATVP in Banka Slovenije) se redno sestajajo tudi pod okriljem ministrstva za finance z namenom koordinacije dela, opozarjajo v centralni banki, "kjer bi g. Žugelj lahko podal svoje ugotovitve o domnevnih napakah oziroma krivdi Banke Slovenije glede ravnanja bank v zvezi s prevzemi, a tega ni storil".

Kranjec je v pričanju pred preiskovalno komisijo DZ za sporne managerske prevzeme med drugim zatrdil, da se v postopkih izdajanja dovoljenj za prevzem v realnem sektorju ne presoja o ekonomskih posledicah prevzema. Hkrati je izpostavil dopisovanje med ATVP in Banko Slovenije glede utemeljitev agencije, da je centralna banka zatajila pri prevzemih.