Zakaj je vrednost gradbenih del v Sloveniji za tretjino nižja kot pred petimi leti?

Vrednost v juliju opravljenih gradbenih del je bila za 14 odstotkov nižja od vrednosti teh del, opravljenih julija lani. Vrednost teh del na stavbah je bila nižja za 5,8 odstotka, na gradbenih inženirskih objektih pa za 17 odstotkov, kažejo danes objavljeni podatki državnega statističnega urada.

Tudi vrednost v prvih sedmih mesecih tega leta opravljenih gradbenih del kaže na sedem odstotkov manjšo vrednost del iz istega obdobja lani.

Najbolj se je znižala vrednost del na stavbah Po podatkih statističnega urada je bila vrednost gradbenih del julija od povprečja za leto 2010 nižja za 33,6 odstotka. Vrednost teh del na stavbah je bila od povprečja za leto 2010 nižja za 59,7 odstotka, na gradbenih inženirskih objektih pa za 16,6 odstotka.

Predsednik uprave GH Holdinga Blaž Miklavčič drastičen padec gradbenih del povezuje s koncem obdobja črpanja evropskih sredstev. "Slovenija je bila zelo uspešna v dvoletnem podaljšku črpanja evropskih sredstev iz finančne perspektive 2008–2013, predvsem leta 2014. Investicije so zdaj končane, trend prostega pada pa se bo intenzivno nadaljeval še v letih 2016 in 2017," napoveduje Miklavčič, ki rešitev vidi le v porabi evropskih sredstev iz nove petletne finančne perspektive.

Tujih vlagateljev ni, ker smo do njih neprijazni Da novih projektov, niti finančnih sredstev ni, se strinjajo tudi v novomeškem gradbenem podjetju CGP. "Zmanjšalo se je tudi financiranje projektov iz proračunskih sredstev, zasebni sektor pa tudi manj vlaga zaradi negotovih razmer v gospodarstvu. Tujih vlagateljev ni, saj smo postali neprijazni do tujih vlagateljev," pravijo.

Direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije Jože Renar pravi, da je novih virov za investicije v infrastrukturo, razen evropskih, v Sloveniji bore malo. "Velike težave imamo že z zbiranjem sredstev za vzdrževanje obstoječe državne cestne infrastrukture," pravi Renar.

Vrednost gradbenih del je iz meseca v mesec nižja Vrednost gradbenih del je bila julija na mesečni ravni nižja za 2,8 odstotka. Na stavbah je bila nižja za 2,2 odstotka, na gradbenih inženirskih objektih pa za 3,1 odstotka. Tokrat je bila vrednost opravljenih gradbenih del že četrtič zapored nižja kot v prejšnjem mesecu.

"Na potezi je država oziroma javni sektor, ki mora pripraviti nove in nujno potrebne investicije. Eno leto je že zamujeno, Slovenija pa ni do zdaj počrpala še ničesar," je kritičen prvi mož GH Holdinga.

Renar pove, da v vseh urejenih državah država posreduje, če obstaja nevarnost prevelikih nihanj povpraševanja v gradbeništvu. "Takšna nihanja, kot jih imamo v Sloveniji zadnjih deset let, uničujejo gradbena podjetja in zaposlene izpostavljajo visokim socialnim tveganjem," je prepričan.

Anarhija na področju javnega naročanja Tudi v CGP so mnenja, da bi morala država najprej urediti anarhijo na področju javnega naročanja, saj se na vsak večji projekt lahko prijavi vsak, ki ima zgolj enega zaposlenega. Ta mala podjetja brez realnih in zgolj s "kupljenimi" referencami pridobivajo posle po dampinških cenah in s špekulativnimi nameni.

"Posle nato prodajajo naprej, saj svoje delovne sile nimajo. Vsako tuje podjetje je pri nas zelo dobrodošlo, čeprav v njihovi državi slovenska podjetja zelo težko pridobijo posle. Torej bi morali vzpostaviti sistem recipročnosti. A ne na formalni ravni, saj so razpisi formalno taki, da vsak lahko nastopa, v praksi pa se tujce izloči. Predvsem bi morala država imeti strategijo investiranja v infrastrukturo, da se ne bi dogajala takšna nihanja. Za vsako leto se vnaprej ve, kakšen bo obseg investicij, in gradbeni sektor se lahko vnaprej pripravi in ustrezno dimenzionira," so še navedli v CGP.

Tuja gradbena podjetja nemoteča, dokler spoštujejo pravila Miklavčič še zatrjuje, da so konkurenčna tuja gradbena podjetja za slovenski gradbeni sektor povsem nemoteča ter da slovenska podjetja zaradi regulacije tujih trgov in zahtevnih bančnih garancij težko pridobivajo nove posle v tujini. Izjemo predstavljajo nekateri specialni projekti.

Da konkurenca iz tujine ni težava, dokler deluje v skladu z jasnimi pravili, kot jih določajo urejene države, se strinja tudi Renar. "Če pa so pravila nejasna ali se jih ne spoštuje, pa imamo hitro opravka z nelojalno konkurenco oziroma socialnim dumpingom, ki ga naši javni naročniki pogosto sami povzročajo s svojim načinom naročanja gradenj po izključnem merilu najnižje cene in neprepoznavanjem neobičajno nizkih ponudb. Ker v EU obstajajo tudi države s cenejšo delovno silo, kot so na primer Avstrija, Nemčija ali Italija, Slovenija lahko to uveljavlja kot konkurenčno prednost," sklene direktor Zbornice gradbeništva pri GZS.

Slovenska inšpekcija tujih gradbenikov ne kaznuje V CGP sicer pravijo, da slovenski gradbeni trg uničuje tudi konkurenca iz tujine. "Tuji delavci niso deležni plačil, kot jih predpisuje slovenska zakonodaja, inšpekcijske službe pa ne delujejo. V tujini bo vsako slovensko podjetje deležno takojšnjih finančnih kontrol in kaznovanja, pri nas pa ni tako," še pravijo pri novomeškem gradbincu.