Za pol milijarde evrov slovenskih blue chipov v rokah skritih vlagateljev

Lastništvo nekaterih največjih slovenskih borznih podjetij, v katerih ima država za zdaj še vedno prevladujoč vpliv, je iz meseca v mesec bolj nepregledno.

V letošnjem letu so neznani vlagatelji, skriti za fiduciarnimi oziroma skrbniškimi računi tujih bank, pridobili za več kot deset milijonov evrov delnic Petrola, Gorenja in Save Re. Te so jim prodali domači in tuji vzajemni skladi ter drugi dobro poučeni vlagatelji.

Uradno neznani kupci, po naših informacijah gre tudi za morebitne prevzemnike, imajo v lasti med 10 in 20 odstotki njihovih delnic. Država torej brez njihove podpore ne more več sprejemati odločitev, za katere je na skupščinah potrebna statutarna, 75-odstotna večina.

Hrvaške skrivalnice pri naskoku na Savo Re

V javnosti je najbolj odmeval naskok hrvaške Croatie osiguranje in njenega lastnika Adris Grupe Anteja Vlahovića na Savo Re, drugo največjo zavarovalniško skupino v Sloveniji.

V javnosti je najbolj odmeval naskok hrvaške Croatie osiguranje na Savo Re. Foto: STA ,

Njen največji lastnik je država, ki skupaj z državnimi pokojninskimi in vzajemnimi skladi obvladuje okoli 40 odstotkov vseh delnic. Iz delniške knjige Save Re ne lastništvo Croatie Osiguranje ne Adrisa ni razvidno, saj se že več let skrivata za fiduciarnimi računi hrvaških bank. Šele pred kratkim sta tudi uradno potrdila, da imata v lasti že 20 odstotkov njenih delnic, kar pomeni, da sta drugi največji lastnik Save Re.

Na skrbniških računih tujih bank in s tem v rokah neznanih vlagateljev je trenutno še slab odstotek drugih delnic Save Re.

Skrivanje Adrisa za fiduciarnimi računi je v zadnjih letih podžigalo ugibanja o tem, koliko delnic Save Re ima dejansko v lasti in ali ima že sklenjene dogovore o nakupu dodatnih deležev z nekaterimi večjimi delničarji. Ne nazadnje je Adris, kot smo razkrili, v začetku maja letos AZN zaprosil za dovoljenje za povečanje lastniškega deleža v Savi Re do 33 odstotkov, torej tik pod prevzemni prag.

Češko-slovaški J&T v Petrolu največji zasebni lastnik

V roke tujih vlagateljev, skritih za fiduciarnimi računi, je v zadnjih nekaj letih prišla tudi skoraj petina delnic Petrola, največje slovenske energetske družbe. Ta ima med drugim v lasti dve tretjini vseh bencinskih servisov v Sloveniji.

V roke tujih vlagateljev je v zadnjih nekaj letih prišla tudi skoraj petina delnic Petrola. Foto: Tina Deu

Že od leta 2014 je največji zasebni lastnik Petrola slovaško-češka investicijska skupina J&T, ki je pred leti madžarskemu Molu pomagala prevzeti Ino. Skoraj trinajst odstotkov delnic obvladuje prek fiduciarnega računa pri Československi obchodni banki (ČSOB), ki ga je odprlo njeno odvisno podjetje J&T na Cipru. Še lani so hoteli v J&T povečati lastniški vpliv v Petrolu, pri čemer so jim pomagali nekateri vplivni lobisti. Načrte jim je preprečila država. Uzakonila je omejitev, ki zasebnim lastnikom zapoveduje, da pred zvišanjem deleža v Petrolu nad 25 odstotkov pridobijo soglasje vlade. 

Zdaj naj bi se v J&T odločili prodati delež v Petrolu. Če se jim bodo pridružili tudi NLB, Nova KBM in DUTB, bo njihov kupec postal 20-odstotni lastnik Petrola in bi dejansko imel kontrolni delež delnic z glasovalno pravico. To pomeni, da bi na skupščinah že obvladoval kontrolni delež delnic z glasovalno pravico. Ob tem opozorimo, da je dodatnih pet odstotkov delnic Petrola v rokah vlagateljev, skritih za osmimi fiduciarnimi računi.

Nakupovalna mrzlica v Gorenju

Tudi delnice Gorenja so v zadnjih tednih zelo zaželena naložba tujih vlagateljev. Samo v obdobju od aprila letos, ko so druge delnice na Ljubljanski borzi izgubljale vrednost, se je njihova cena zvišala za več kot polovico, z dobrih štirih evrov na današnjih 6,3 evra. Tudi promet z njimi je bil v zadnjih mesecih nadpovprečen.

Delnice Gorenja so v zadnjih tednih zelo zaželena naložba tujih vlagateljev. Foto: Ana Kovač

V lastništvu velenjskega proizvajalca bele tehnike so se v glavnem krepili neznani vlagatelji, ki imajo trenutno v rokah že 14 odstotkov vseh delnic. Samo vlagatelji, skriti za fiduciarnim računom pri hrvaški Raiffeisen, so od domačih vzajemnih skladov in drugih dobro poučenih vlagateljev pridobili za več kot milijon evrov delnic Gorenja. Tako imajo v lasti že 3,3 odstotka družbe. Nekaj manj, 3,1 odstotka delnic Gorenja, je v rokah vlagateljev, skritih za fiduciarnim računom pri Zagrebački banki.

V Gorenju, ki ima blizu 16 tisoč delničarjev, je še vedno največji delničar država. Okoli 12 odstotkov delnic obvladuje Mednarodni denarni sklad (IFC), dobro desetino pa japonski Panasonic, ki si prizadeva okrepiti poslovno sodelovanje z Gorenjem in vpliv v lastništvu.

Uradno neznani vlagatelji imajo pomemben vpliv tudi v Krki in Zavarovalnici Triglav.

Konkurenti in prevzemniki z nogo med vrati

Posamezni vlagatelji, ki se skrivajo za fiduciarnimi računi, v večini primerov obvladujejo po manj kot odstotek delnic prej omenjenih slovenskih "blue chipov", vendar njihovi združeni deleži že predstavljajo odločilne glasove na skupščinah družb, takoj za državo.

Uradno neznani vlagatelji imajo pomemben vpliv tudi v Krki. Foto: Ana Kovač

Ob upoštevanju dozdajšnjih udeležb delničarjev na skupščinah Petrola, Triglava, Krke, Save Re in Gorenja lahko uradno neznani lastniki blokirajo morebitne večje širitvene načrte, ki bi zahtevali dodatni kapital. Brez njihovega soglasja ni več mogoče spreminjati statuta ali sprejemati drugih odločitev, za katere je na skupščini potrebna 75-odstotna podpora, na primer predčasni odpoklic članov nadzornega sveta. Njihov vpliv je prišel še bolj do izraza v zadnjih nekaj letih, ko je država zaradi kršitev prevzemne zakonodaje izgubila glasovalne pravice v nekaterih borznih družbah.

Vse to je še bolj skrb vzbujajoče zaradi informacij o tem, kdo naj bi se dejansko skrival za fiduciarnimi računi. V primeru Save Re gre za neposrednega konkurenta na hrvaškem trgu in potencialnega prevzemnika. Podobno naj bi bilo pri Petrolu.

Hrvaška podjetja s podporo pokojninskih skladov

Velik del delnic Zavarovalnice Triglav naj bi bil medtem v lasti hrvaških pokojninskih skladov, ki so v preteklosti odigrali pomembno vlogo pri prevzemu slovenskih podjetij.

Velik del delnic Zavarovalnice Triglav naj bi bil medtem v lasti hrvaških pokojninskih skladov. Foto: Bor Slana

Bili so močan zaveznik Agrokorja Ivice Todorića pri kupovanju Mercatorja, saj so od preostalih delničarjev kupovali delnice najboljšega soseda. Na vrhuncu prevzemnih aktivnosti je bilo v njihovi lasti kar 17 odstotkov vseh delnic najboljšega soseda, trenutno pa naj bi prek fiduciarnih računov pri hrvaških bankah obvladovali blizu deset odstotkov delnic. Tudi pri lanskem prevzemu Žita so hrvaški pokojninski skladi odigrali ključno vlogo, saj so Podravki kot njeni lastniki zagotovili več kot 200 milijonov evrov svežega kapitala.

Za to, da se v lastništvu največjih slovenskih podjetij v zadnjih letih agresivno krepijo hrvaški pokojninski skladi, je več razlogov. Prvi je podcenjenost njihovih delnic, drugi in najpomembnejši pa je načrtna podpora hrvaške politike pri agresivni ekspanziji njihovega gospodarstva v Sloveniji in regiji.

Ministrstvo: Fiduciarni računi nekaj običajnega

Kljub velikemu vplivu skritih lastnikov na upravljanje največjih slovenskih družb in dejstvu, da lahko nenadzorovano preidejo v njihove roke, na ministrstvu za finance nimajo vzvoda za ukrepanje. Odgovornost so preložili na Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki naj bi jim lahko v primeru kršitev glasovalnih pravic zamrznila glasovalne pravice.

Tudi o morebitnih spremembah zakonodaje, s katerimi bi povečali pristojnosti ATVP in omejili kopičenje delnic v rokah fiduciarjev, ne razmišljajo. "Fiduciarni računi so v Evropski uniji (EU) nekaj običajnega. Slovenija nima moči, da bi posegla v pravno ureditev drugih držav," so povedali na ministrstvu.

Toda tudi regulator slovenskega kapitalskega trga ne more narediti veliko. Skrivanje za bančnimi računi namreč otežuje nadzor nad trgovanjem, morebitnimi zlorabami notranjih informacij in kršitvami prevzemne zakonodaje.

ATVP: dolgotrajno pridobivanje podatkov

Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) so nam pojasnili, da podrobno spremljajo dogajanje na borznem trgu in lastništvo delnic na fiduciarnih računih. Postopek nadzora odprejo vsakokrat, kadar podatki iz delniških knjig ali pregleda trgovanja kažejo na sum kršitve zakonodaje. Po zakonu mora namreč vlagatelj ob preseganju pomembnega deleža glasovalnih pravic (5, 10, 15, 20, 25, 33, 50 in 75 odstotkov) nemudoma obvestiti družbo in ATVP. Toda če ima en lastnik delnice shranjene na več različnih fiduciarnih računih, lahko ostane neopažen in se izogne radarju ATVP. To potrjujejo tudi izkušnje iz preteklosti.

Problematično je tudi, da so postopki nadzora, če so lastniški deleži vpisani na fiduciarnih računih tujih skrbniških bank, dolgotrajni. ATVP mora namreč za posedovanje podatkov zaprositi tujega nadzornika države, iz katere je skrbniška banka, kar lahko postopek zavleče tudi za več mescev.

Koliko bank skrbnic so od začetka lanskega leta pozvali, naj jim razkrijejo stranke, in koliko kazni zaradi kršitve zakona o trgu finančnih instrumentov so izrekli, na ATVP ne razkrivajo, saj naj bi bile te informacije zaupne.