Zagotavljanje finančne stabilnosti je ena od prioritetnih nalog zbornice v naslednjem obdobju, pritisk za prostovoljno članstvo pa je pojenjal.
To je bilo med drugim eno od ključnih sporočil vodstva kmetijsko gozdarske zbornice (KGZS), predsednika zbornice Cvetka Zupančiča in novega direktorja zbornice Branka Ravnika na novinarski konferenci, ki je bila posvečena tudi zaključku projekta Kmetijstvo je zakon.
KGZS ni enako kot GZS in OZS
Cvetko Zupančič je poudaril, da kmetijsko gozdarske zbornice ne gre enačiti z gospodarsko ali obrtno zbornico, saj je njeno poslanstvo drugačno od klasičnih zbornic, vezano predvsem na stabilnost kmetijske oskrbe in razvoj podeželja. Poleg tega v okviru kmetijsko gozdarske zbornice delujejo številne javne strokovne službe, ki zagotavljajo uspešno izvajanje kmetijske politike in pomoč kmetom pri zapletenih administrativnih opravilih, ko gre za izpolnjevanje vlog, pridobivanje pomoči itn. Zupančiča veseli, da popušča pritisk v javnosti na razpravo o prostovoljnem članstvu, hkrati pa meni, da zakonska ureditev kmetijsko gozdarske zbornice ne more biti vzrok za krizo koalicije.
Za kmete so omilili posledice nepremičninskega zakona
Cvetko Zupančič je kot enega od ključnih dosežkov zbornice v prejšnjem letu izpostavil ohranitev gmotnega in statusnega položaja kmetov, kar pomeni, da so v pogajanjih z vlado izposlovali ugodnejša določila za kmete pri nepremičninskem zakonu in ubranili zdajšnje pravice kmetijskih zavarovancev.
Ob tem se je Zupančič še obregnil ob zamudo vladnih ukrepov, saj tudi po dveh poročilih, ki so jih izdelali v zbornici, še ni opredelila ocene škode v kmetijstvu, ki jo je povzročila lanska suša.
Finančna stabilnost zbornice prednostna naloga
Novi direktor kmetijsko gozdarske zbornice Branko Ravnik, ki je prišel iz ministrstva za kmetijstvo, kot prednostne naloge zbornice v novem obdobju vidi aktivno sodelovanje zbornice pri pripravi zakonskih predlogov in uveljavljanje stališč članstva, zagotavljanje finančne stabilnosti zbornice, poenostavitev administrativnih postopkov pri izvajanju zakonodaje, promocijo lokalne pridelane hrane. Prav tako je poudaril boljšo organizacijo pridelave na območjih, ki jim grozi suša, in zmanjševanje njenih posledic z več namakalnimi površinami, odpravljanje posledic zaraščanja itn.
Kar zadeva financiranje zbornice, je Ravnik še poudaril, da prihodek od članstva predstavlja eno tretjino sredstev in je na spodnji meji sprejemljivega, čeprav zbornica vedno več denarja ustvari tudi na trgu.
Do konca marca o izvedbi skupne kmetijske politike
KGZS želi v razpravi aktivno sodelovati tudi pri pripravi izhodišč za izvajanje skupne kmetijske politike v novi finančni perspektivi (2014–2020), pri čemer kot ključne naloge vidi izboljšanje možnosti za mlade in manjše kmetovalce, več plačil za ekološke površine in sredstev za razvoj podeželja. Zbornica si bo prizadevala, da bi čim več njenih stališč v javni razpravi, ki bi se morala končati do konca marca, prišlo v zakonodajne rešitve.
Število mladih na kmetijah ni obetavno, ni pa tudi kritično
Tudi Rok Roblek, predsednik zveze podeželske mladine, od nove skupne kmetijske politike pričakuje, da bodo mladi v središču njene pozornosti. Za strukturo mladih kmetovalcev pri nas pravi, da sicer ni obetajoča, ni pa tudi kritična. Zdaj so pri nas na kmetijah štirje odstotki mlajših od 35 let, po koncu SKP 2020 pa Roblek pričakuje, da jih bo šest odstotkov.