Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
6. 10. 2011,
15.18

Osveženo pred

8 let, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 6. 10. 2011, 15.18

8 let, 4 mesece

Vlada v zakon o javnih financah vrača protikrizne ukrepe

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Vlada je še dopolnila predlog novele zakona o javnih financah, s katero je prejšnji teden določila zgornjo mejo zadolževanja države.

Dodala je nekatere ukrepe, ki so po besedah finančnega ministra Franca Križaniča potrebni zaradi zaostritve pogojev na evropskih finančnih trgih ter poslabšanja položaja doma po padcu pokojninske reforme. Z novelo se bodo podaljšali nekateri ukrepi iz prejšnjega zakona o javnih financah Kot je po seji vlade pojasnil Križanič, se bodo z novelo zakona o javnih financah podaljšali nekateri ukrepi iz prejšnjega zakona o javnih financah, ki so bili sprejeti za določen čas v odgovor na finančno in gospodarsko krizo. Vlada tako ponovno predlaga možnost dodatnega zadolževanja in izdajanja državnih poroštev. Dodatno zadolževanje je dovoljeno za financiranje kapitalskih naložb in odobravanje posojil določenim finančnim ustanovam s sedežem Sloveniji. S temi ukrepi je bil zakon o javnih financah dopolnjen v začetku krize, iztekli pa so se z letom 2010. Brez podaljšanja ukrepa prevzema slabih terjatev Ni pa se vlada odločila za podaljšanje ukrepa prevzema slabih terjatev, je povedal Križanič. Kot razlog je navedel slabe izkušnje, ki jih je imela s tem Irska. Zgornja meja bruto dolga države omejena na 48 odstotkov BDP Z novelo zakona se postavljajo tudi stabilni okviri za načrtovanje vsakoletnega državnega proračuna. V ta namen je v dokumentu opredeljen srednjeročni fiskalni okvir, s katerim se določa znesek primanjkljaja ter dolga za prihodnjih pet let. Poleg tega predlog novele zakona omejuje zgornjo mejo bruto dolga države na 48 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Od tega je ciljana višina zadolžitve določena pri 45 odstotkih BDP, preostale tri odstotke pa vlada prepušča prilagoditvi v prehodnem obdobju, je dejal Križanič.

Določa se tudi zgornja meja državnih jamstev, in sicer pri 20 odstotkih BDP. "Tu je še kar nekaj rezerve glede na sedanje stanje, zato je številka povsem okrogla," je komentiral. Če bosta omenjeni zgornji meji preseženi, bo morala vlada še v tekočem ali prihodnjem letu v DZ poslati predlog takšnega proračuna, ki bo zagotovo predvideval presežek in bo saniral nastalo stanje, je dejal Križanič.

Novost bo tudi posvetovalno telo pri DZ - fiskalni svet Med novostmi je izpostavil še fiskalni svet kot samostojno neodvisno posvetovalno telo pri DZ za neodvisno oceno javnofinančne politike in izvajanja strukturnih reform.

"Vlada se zaveda nevarnosti" "Vlada se zaveda, da lahko v prihodnjih treh mesecih pride do zelo zaostrenih razmer v Evropi, na katere moramo biti pripravljeni," je predlagane rešitve iz noveliranega zakona o javnih financah pojasnil minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari.

Vlada v obravnavo v DZ prav tako za obravnavo po nujnem postopku pošilja še predlog novele zakona o hipotekarni in komunalni obveznici ter predlog novele zakona o bančništvu. S prvim se širi osnova, ki jo lahko dajo banke in druge ustanove kot zastavo v zavarovanje, z drugim pa se zakonodaja s tega področja usklajuje z evropskimi direktivami. Z novelo zakona o bančništvu se bo med drugim dala Banki Slovenije možnost, da od bank po potrebi zahteva višjo kapitalsko ustreznost od zakonsko predpisane, posega pa lahko tudi v plače uprave ter predpiše ustrezno obveščanje trga o tveganosti posamezne banke, je povedal Križanič.

Ne spreglejte