Vlada pri predlogu insolvenčne novele delno ugodila OZS

"To je v interesu gospodarstva in bank," je dejal in navedel, da je vlada na željo OZS v prisilni poravnavi ohranila štiriletno obdobje poplačila terjatev. Zalar: Predlog uvaja nove pogoje za to, kdaj v podjetju nastopi stanje insolventnosti Predlog novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju po Zalarjevih besedah uvaja nove pogoje za to, kdaj v podjetju nastopi stanje insolventnosti. To se zgodi tudi, ko ima gospodarski subjekt račun neprekinjeno blokiran dva meseca ali s prekinitvami tri mesece, in ko več kot dva meseca zamuja z oddajanjem ustreznega letnega poročila. Predvidene so tudi varovalke Predlog predvideva tudi varovalke za čas, ko je podjetje že v postopku prisilne poravnave. Če bo insolventno podjetje zamujalo z izvajanjem obveznosti z naslova prisilne poravnave ali z ukrepi finančnega prestrukturiranja, bodo že izpolnjeni pogoji za začetek stečaja, je povedal minister. Predlog širi možnosti za reševanje zdravih jeder v podjetjih Ena največjih sprememb pa je po njegovih besedah povezana s 199.a členom sedaj veljavne novele. Predlog namreč širi možnosti za reševanje zdravih jeder v podjetjih ali celo za ozdravitev bolnega podjetja, in sicer tako, da upnikom omogoča konverzijo terjatev v ustrezne deleže. Na ta način bodo lahko upniki prevzeli poslovodstvo teh podjetij, je izpostavil Zalar. Dodal je, da bodo upniki to možnost dobili tudi, če bodo vplačali nove delnice, pri čemer pa bo moral vložek znašati najmanj deset odstotkov terjatve.

Med večjimi spremembami je minister izpostavil še, da bo upniški odbor lahko po novem odločal o konverziji terjatev in vplačilu svežega denarja oz. delnic. To je bilo namreč do zdaj v pristojnosti skupščin oz. lastnikov.

Novela naj bi še dodatno ščitila delavce v podjetjih v prisilni poravnavi Predlagana novela tudi dodatno ščiti delavce v podjetjih v prisilni poravnavi. Določa namreč nov razlog za ugovor v prisilni poravnavi, in sicer neizplačilo plač oz. nanje vezanih davkov in prispevkov v 15 dneh od dneva zapadlosti. Tako tudi na ta način podjetju grozi stečaj.

Predlog uvaja institut male prisilne poravnave Zalar je spomnil še, da predlog uvaja institut male prisilne poravnave za mikro podjetja in samostojne podjetnike. Klasični postopek prisilne poravnave je namreč zanje prezapleten in predrag, nov institut pa jim bo omogočil, da jim ne bo treba pridobivati mnenj cenilcev za ugotavljanje premoženja ipd. Bodo pa morali vsi, ki se bodo odločili za malo prisilno poravnavo, izpolnjevati pogoj vključitve 50 odstotkov vseh upnikov in 60 odstotkov njihovih terjatev.

Deloma je neusklajeno po ministrovih besedah ostalo le eno vprašanje. Medtem ko je zdaj veljavni prag za začetek prisilne poravnave zahteva, da mora podjetje v prisilni poravnavi poplačati 50 odstotkov terjatev v štirih letih, predlog novele predvideva, da mora poplačati 30 odstotkov terjatev v štirih letih. Še v sredo je pravosodno ministrstvo govorilo o osmih letih, a je vlada odločila, da ostane pri štirih letih.

Zalar: Naša podjetja gredo večinoma v stečaj- Kot je dejal Zalar, verjamejo, da bo to sprejemljivo tudi za Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije (OZS), ki je edina nasprotovala tej točki. Na tem mestu je izpostavil še, da je bilo po zdaj veljavnem pragu v Sloveniji le še 13 prisilnih poravnav, "kar pomeni, da gredo naša podjetja večinoma v stečaj". "Tega pa si ne želimo," je zatrdil.

Vlada po njegovih besedah predlaga obravnavo predloga novele po nujnem postopku in pričakuje, da jo bo DZ, ker je v interesu gospodarstva in bank, sprejel v obstoječem sklicu. Ob tem je spomnil še, da ima predlog zelo široko soglasje vseh vpletenih.