V veljavi zakonodajni paket za povečanje plačilne discipline

Z njimi se med drugim uzakonja najdaljši dopustni rok za plačevanje računov ter preprečuje uveljavljanje odbitka davka na dodano vrednost (DDV), če pred tem račun ni bil plačan. Ureja se tudi plačevanje izvajalcev javnih naročil. Javni organi morajo obveznosti plačati v 30-ih dneh Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih določa najdaljše dovoljene plačilne roke. Ti med gospodarskimi subjekti ne bodo smeli biti daljši od 60 dni, izjemoma se bodo lahko podaljšali na največ 120 dni, medtem ko morajo javni organi svoje obveznosti poravnavati v 30 dneh. Hkrati se uvaja obvezna prva prijava v večstranski pobot medsebojnih obveznosti.

Novela zakona o DDV določa, da mora zavezanec za DDV, ki je že uveljavil odbitek davka, čeprav računa še ni plačal, povečati svojo davčno obveznost v višini prej uveljavljenega odbitka. Če odbitka še ni uveljavil, pa ga ne bo smel uveljaviti. Ko bo račun dobavitelju plačal, bo lahko odbitek DDV uveljavil naknadno v davčnem obdobju, v katerem je račun plačal.

Naročnik dolžan neposredno plačevati podizvajalce Novela zakona o javnem naročanju pa med drugim spreminja definicijo podizvajalca, s čimer naj bi se izognili izigravanju veljavne ureditve, po kateri je naročnik dolžan plačevati podizvajalce neposredno. Izvajalčeva hčerinska oz. kapitalsko povezana družba po novem ne bo več veljala za podizvajalca, temveč se bo za podizvajalca štel naslednji podizvajalec.

Veljati je začela tudi novela zakona o upravljanju kapitalskih naložb države, s katero se med drugim prestavlja sprejem strategije za upravljanje naložb države. Vlada mora predlog strategije DZ predložiti do konec junija.