V igri dve varianti za ljubljansko železniško vozlišče

Na podlagi študije, s katero so presojali prednosti in slabosti štiri možnih variant, bosta v nadaljnji fazi priprave DPN v igri dve varianti, ki sta se doslej izkazali kot najboljši.

Ena izmed največjih predvidenih investicij Projekt ljubljanskega železniškega vozlišča je po besedah generalne direktorice direktorata za železnice Nine Mauhler eden največjih predvidenih investicij v javno železniško infrastrukturo ter je izziv za projektante in izvajalce del. Priprava DPN se je začela s pobudo ministrstva za promet v letu 2009, lani pa je bil sprejet sklep o začetku priprave načrta.

Cilj izgradnje je leto 2023 O časovnici izvedbe je v času priprav umeščanja projekta v prostor, pri katerih sodelujejo ministrstvi za okolje in za promet, ljubljanska občina, Slovenske železnice in širša javnost, v prostor še prezgodaj govoriti, poudarja Mauhlerjeva, pri čemer dodaja, da je sicer cilj izgradnje leto 2023.

"Načrtovalci so pred težko nalogo, saj morajo upoštevati stanje v prostoru, hkrati pa se projekta lotiti na način, ki bo v času gradnje čim manj moteč za promet, okolje in prebivalstvo," je poudarila Mauhlerjeva.

Izmed štirih variant, dve med najboljšimi S ciljem poiskati najboljšo rešitev je bila pripravljena podrobna študija variant - zanjo je bilo treba odšteti 1,38 milijona evrov -, ki je analizirala sprva tri, nato pa štiri možne variante projekta. Nobena varianta sicer še ni izbrana, sta se pa dve izkazali kot najboljši in bosta v okviru priprave DPN tudi predmet razprav v širši javnosti (gre za varianti 1 in 4).

Poglobitev proge za osem ali 16 metrov Varianta 1 v grobem predvideva ureditev obstoječe železniške postaje na nivoju minus 1 (poglobitev za osem metrov) in izgradnjo tovorne proge pod mestom na nivoju minus 2 (poglobitev za 16 metrov), varianta 4 pa ohranitev obstoječe železniške postaje in vseh železniških prog na obstoječem nivoju ter poglobitev tovornega prometa na ožjem mestnem območju na nivo minus 1.

Varianta 4 je z vidika posega v prostor najugodnejša, dopušča tudi možnost fazne izdelave, ki je druge variante ne predvidevajo, najbolj ugodna pa je tudi z vidika navezav na bodoče projekte. Toda, kot ob tem poudarjajo na ministrstvu za promet, končne odločitve, katera varianta bo izbrana, še ni.

MOL želi ohranitev obstoječe železniške postaje Mestna občina Ljubljana "navija" za varianto 4, pravi ljubljanski podžupan Janez Koželj, ki poudarja, da je DPN velik korak v primerjavi z dosedanjimi malimi premiki. Priprava DPN po Koželjevih besedah sovpada tudi z nekaterimi pomembnimi mejniki; sprejet je bil namreč strateški del prostorskega načrta Ljubljane, čez tri tedne pa bo v razpravi končna prometna politika prestolnice.

Projekt posodobitve ljubljanskega železniškega vozlišča v moderno vozlišče na stičišču 5. in 10. evropskega prometnega koridorja sicer predstavlja širši interes države, Mestne občine Ljubljane in uporabnikov železniških storitev.

Želijo razbremeniti obstoječe proge Cilji projekta so prestaviti železniški tovorni promet z obstoječih tirov skozi mesto na novo obvozno progo, ki mesto zaobide ali poteka pod mestom, razbremeniti obstoječe proge na mestnem območju in jih nameniti zgolj potniškemu prometu, urediti dodatna postajališča na območju mesta, preurediti glavno železniško postajo v izključno potniško ter izboljšati prometno varnost in pretočnost.

Cena projekta med med dvema in 3,2 milijarde evrov Investicijska vrednost projekta - ta je zaradi stičišča 5. in 10. evropskega koridorja na državni ravni - je po besedah Mauhlerjeve odvisna od izbrane variante, se pa cena giblje med dvema in 3,2 milijarde evrov. Strategija financiranja še ni izdelana, v igri pa bodo tudi evropska sredstva.

Kljub visoko ocenjeni investicijski vrednost načelnik oddelka za urbanizem pri ljubljanski mestni občini Miran Gajšek poudarja, da denar ne predstavlja največjega problema. Pomemben element je tudi hitrost, saj Sloveniji v nasprotnem primeru grozi, da jo bodo prometne poti obšle. "Samo 12 let časa imamo. Prepričan sem, da to tudi zmoremo," je zatrdil Gajšek.