Užitki Slovencev, pri katerih daleč največ služi država

Vlada je prejšnji teden napovedala, da bo za polnjene proračunske luknje uvedla trošarine na sladkor in druge dodatke v brezalkoholnih pijačah, kar naj bi v proračun prineslo okoli osem milijonov evrov. Mi pa smo pogledali, na katerih izdelkih široke potrošnje država največ služi. Odgovor je naslednji: pri cigaretah, alkoholu in naftnih derivatih.

Pri škatlici cigaret država pobere tri četrtine prodajne cene Daleč največ od vseh davkoplačevalcev v državni proračun prinesejo kadilci. Poglejmo primer škatlice bolje prodajanih cigaret, ki stanejo 3,9 evra.

Država od zneska 3,9 evra pobere 0,7 evra davka na dodano vrednost ter kar 2,26 evra trošarin (država za cigarete, katerih vrednost presega 3,27 evra, zaračunava dve trošarini: specifično, ki znaša 1,36 evra na zavojček, in proporcionalno trošarino, ki znaša 23 odstotkov od prodajne cene zavojčka, kar v konkretnem primeru pomeni 90 centov).

To pomeni, da država od zavojčka cigaret dobi skoraj tri evre. Uvozniku, ki mora plačati: - transport, - distribucijo, - marketing, - carino, če izdelek prihaja izven Evropske unije, - maržo prodajalcu - in proizvodno ceno, ki se pri enem zavojčka giblje največ do 25 centov,

pa ostane 90 centov.

Država pobere več kot polovico pri žganih pijačah Prav tako država veliko dobi tudi od alkoholnih pijač, predvsem pri žganju in pivu, medtem pa ne pri vinu, za katerega ne zaračunava trošarin.

Poglejmo strukturo cene v trgovinah za dva izdelka. Litrski sadjevec znanega proizvajalca s 40-odstotno vsebnostjo alkohola v trgovini stane 14,88 evra. Trošarina za omenjeno žgano pijačo znaša 5,28 evra. Trošarina za žgane pijače namreč znaša 13,2 centa za liter z enoodstotno vrednostjo alkohola. In ker ima omenjena pijača 40-odstotno vrednost alkohola, to pomeni, da 13,2 pomnožimo s 40.

Poleg tega pri tej steklenici plačamo še višji, 22-odstotni davek na dodano vrednost v višini 2,68 evra. Skupaj torej državi pri nakupu tega izdelka takoj plačamo skoraj osem evrov.

Za pivo, ki v trgovini stane 1,12 evra, država dobi 50 centov Podobno je pri pivu. Struktura cene steklenice pollitrskega hmeljevega napitka z vsebnostjo 4,9 odstotka alkohola, ki v trgovini stane 1,12 evra, je naslednja:

- trošarina znaša 30 centov (trošarina na pivo znaša šest centov za vsebnost enega odstotka alkohola, ker ima omenjeni izdelek 4,9 odstotka alkohola, se torej ta vsebnost pomnoži s šest), - davek na dodano vrednost pa državi prinese dodatnih 20 centov. Prodajna cena pollitrske steklenice piva brez dajatev je tako 62 centov, razliko do cene 1,12 evra pa pobere država.

Od litra bencina v višini 1,447 evra država takoj dobi 80 centov Sestavine in mehanizem oblikovanja cen naftnih derivatov država predpisuje v uredbah o oblikovanju cen naftnih derivatov. V tem aktu določa tudi marže trgovcev, ki so fiksno določene v absolutnem znesku, in ne v odstotkih.

Marže trenutno znašajo okoli osem centov. Za liter najbolj prodajanega naftnega derivata, 95-oktanskega bencina, je trenutno treba odšteti 1,447 evra. Pri litru omenjenega bencina pa potrošniki plačamo:

- 52 centov trošarin - in 26 centov davka na dodano vrednost,

kar pomeni, da pri vsakem litru država dobi skoraj 80 centov.

Prodajna cena omenjenega bencina brez dajatev sicer znaša 62 centov, pri čemer je všteta že prej omenjena marža naftnih trgovcev v višini okoli osem centov.