Trichet znova za odločen spopad s krizo

Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet, ki je tudi prvi mož evropskega odbora za sistemska tveganja, je danes nastopil pred odborom Evropskega parlamenta za gospodarske in denarne zadeve. "Kriza je sistemska in se je moramo lotiti odločno," je dejal poslancem.

"Zaradi medsebojne povezanosti visoko tveganje širjenja okužbe" "Visoka medsebojna povezanost v evropskem finančnem sistemu vodi do hitrega povečevanja tveganja širjenja okužbe. Ogroža finančno stabilnost EU kot celote in negativno vpliva na realno gospodarstvo v Evropi in izven njenih meja," je menil predsednik ECB.

Zato morajo po njegovem nacionalne vlade, pa tudi evropske institucije, sprejeti izziv in delovati enotno. Dolžniška kriza namreč razsaja tako po Evropi kot tudi v ZDA in Japonski. "Delovati moramo enotno za spopad s sistemsko krizo, v katere epicentru smo," je menil.

Trichet: Pomembne dejanske odločitve "Nadaljnji zamiki le zaostrujejo situacijo situacijo," je poudaril Trichet. Preložitev zasedanj voditeljev članic EU in območja evra na 23. oktober sicer po njegovem mnenju ni problematična, v kolikor bo prispevala k jasnejšim rešitvam. A bolj kot izbiranje časa za sestanke so pomembne dejanske odločitve, je opozoril.

Danes bo slovaški parlament odločal o krepitvi začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF), pozitivna odločitev pa je malo verjetna. Trichet, ki je tokrat še zadnjič nastopil pred Evropskim parlamentom kot vodja evropskega odbora za sistemska tveganja, preden ga bo novembra na čelu odbora in ECB nasledil Italijan Mario Draghi, pa obžaluje dolgotrajnost postopka. "A v celoti moramo spoštovati naše demokracije in njihovo delovanje," je dejal.

Evropske države razmišljajo o odpisu dolgov Grčiji Sicer pa v Evropi danes odmeva tudi izjava, ki jo je za avstrijsko televizijo ORF v ponedeljek dal šef evroskupine Jean-Claude Juncker. Ta naj bi namreč dejal, da evropske države razmišljajo o več kot 50- do 60-odstotnem odpisu dolgov Grčiji.

Drugi paket pomoči Grčiji, dogovorjen julija letos, namreč predvideva 21-odstotni odpis dolga imetnikom grških obveznic. Ekonomisti na drugi strani ocenjujejo, da bi bil potreben vsaj 50-odstotni odpis.

Kemmer možnost odpisa ostro zavrnil A prvi mož združenja nemških bank BdB Michael Kemmer je danes takšno možnost ostro zavrnil. Že 21-odstotni odpis je namreč "ogromen prispevek", meni. "Zaupanja finančnih trgov ne bomo povrnili, če bomo govorili o drugem in tretjem ukrepu, še preden smo izvedli prvega," je poudaril. "Najprej uresničimo teh 21 odstotkov. To bo Grčiji že precej pomagalo, nato pa bomo videli," je dejal.