Trgovci napovedujejo: Maloprodajne cene bodo eksplodirale

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka je danes na skupni novinarski konferenci delodajalskih organizacij postregel z izračunom – slovenska podjetja so prejšnji teden v povprečju dobivala ponudbe za dobavo električne energije v višini 460 evrov za megavatno uro, ob upoštevanju intenzivne pomoči po zakonu to pomeni ceno 316 evrov za megavatno uro. "To je še vedno bistveno višja cena, kot jo ima naša konkurenca po Evropi," je opozoril.

V aktualni energetski krizi gospodarstvo od države ne pričakuje velikega obsega pomoči, želi si le konkurenčnih pogojev v Evropi, je dejal Šimonka. Spomnil je, da so se nekatere države zaradi previsokih cen na evropskih borzah odločile za samostojno pot in uvedle kapico na cene energentov. Tudi sam rešitev vidi v omejitvi zgornje meje cene elektrike, po kateri so slovenska podjetja dolžna kupovati elektriko.

Novice Sprejet zakon o pomoči gospodarstvu v energetski krizi

Da si želijo le konkurenčnih pogojev poslovanja, so zatrjevali predstavniki vseh delodajalskih organizacij. "S temi cenami ne moremo konkurirati na evropski ravni, kaj šele globalno," je dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar.

Tudi Cvar je ocenil, da zakon, ki ga danes sprejema DZ, ne bo zadoščal. Predsednik Združenja Manager Andrej Božič pa je dodal, da za resen standard, ki ustreza evropski državi, industrijo potrebujemo. "Ta potrebuje več energije, zato moramo zagotoviti, da bo cena energije v Evropi konkurenčna," je dejal.

Pred trgovci težko obdobje

Z visokimi cenami energentov se srečujejo tudi trgovska podjetja. "Pred nami je zelo težko obdobje," je dejala predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah, prepričana, da bodo maloprodajne cene decembra in predvsem januarja eksplodirale. Dobavitelji in trgovina namreč ne bodo vzdržali, saj rezerv nimajo več, bruto marže pa so pri nas med najnižjimi v EU.

Novice Banka Slovenije znižala napoved gospodarske rasti, inflacija bo visoka

"Bolj se ukvarjamo s tem, kdo bo koga varoval in kje bo kdo kadroval, kot pa z resnimi gospodarskimi vprašanji," pa je bil kritičen predsednik ameriško-slovenske gospodarske zbornice AmCham Slovenija Blaž Brodnjak. Globalne dobavne verige se premikajo v srednjo Evropo in slovensko gospodarstvo je po njegovih besedah pripravljeno nasloviti in izkoristiti to zgodovinsko priložnost. "A če cene elektrike ne bodo konkurenčne, ne bo tako," je opozoril.

Podpredsednik Kluba slovenskih podjetnikov Jure Knez je menil, da bi morali v Sloveniji zagotoviti večjo samooskrbnost z energenti in tudi Brodnjak je vlado pozval h gradnji elektroenergetskih objektov. "Kdaj se bomo odločili glede gradnje drugega bloka nuklearne elektrarne, kdaj bomo zgradili še kakšno hidroelektrarno?" je vprašal.

Želijo si nemških cen energije

Cene elektrike v Sloveniji naj se zagotovijo na ravni nemških, je bil konkreten Brodnjak. Lahova pa je prst v vlado uperila z besedami: "Od septembra smo skupaj s pristojnimi ministrstvi iskali ustrezno rešitev, jo tudi večkrat predložili, to je v smislu zamejitve cene, neke vrste kapice. A kot da bi tri mesece govorili drug mimo drugega."

Vlada je v zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize zapisala tudi subvencije za čakanje na delo doma in skrajšani delovni čas, o katerih predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Marko Lotrič meni, da bi jih morali nasloviti v svojem zakonu.

Oba ukrepa se mu vsekakor zdita potrebna in nujna, a, kot je opozoril, ju bodo podjetja lahko izkoristila le, če bodo hkrati upravičena do sofinanciranja cene električne energije. "Tu smo zgrešili eno armado obrtnikov in podjetnikov, ki imajo priključno moč do 86 kilovatov, na kar verjetno ni nihče pomisli," je spomnil, da bodo mali poslovni odjemalci iz zakona izvzeti.