Terme Tuhelj, slovenska turistična zgodba o uspehu na Hrvaškem

Na slovenski strani, v Podčetrtku, je iz nekoč manjšega bazena in kampa v zadnjih letih zrasla ena največjih termalnih in wellness destinacij v državi, Terme Olimia. A v podjetju se niso zadovoljili zgolj z uspehom in suverenostjo na slovenskem trgu, marveč so svojo priložnost za rast poiskali tudi na sosednjem Hrvaškem, le nekaj kilometrov od Podčetrtka. Tako so leta 2003 za nekaj več kot dva milijona evrov kupili bazene in nepremičnine od zdravilišča v Tuheljskih toplicah, ki se je znašlo v stečaju, in z novim podjetjem Terme Tuhelj zagnali nov razvojni cikel.

Slabo desetletje pozneje je tam zrasel eden največjih bazenskih kompleksov in wellness centrov na Hrvaškem, kmalu pa bodo odprli nov hotel s štirimi zvezdicami in 126 ležišči ter kongresni center. V zadnjem času eno večjih naložb v zasebnem sektorju na Hrvaškem, ki jo ocenjujejo na 12 milijonov evrov, pa tudi slovenskega podjetja v tujini, naj bi predvidoma predali namenu v začetku junija, slovesnosti pa naj bi se udeležila tudi predsednika obeh držav.

Kriza je načela predvsem domače goste "Prva leta krize turizem, pa tudi naše podjetje, niso toliko prizadela, zdaj, ko se v Sloveniji kriza poglablja, drugje pa že iz nje izhajajo, je z zamikom oplazila tudi nas. Razmere se slabšajo predvsem na trgu domačih gostov, saj tudi z desetodstotnim povečanjem tujih gostov nismo mogli nadomestiti izpada domačih. Slabša prodaja doma pa je še posebej prišla do izraza v prvih letošnjih mesecih, ko smo zabeležili do pet odstotkov manj prometa in nočitev," pojasni trenutne razmere v panogi Zdravko Počivalšek, direktor Term Olimia, ko se na poti v Terme Tuhelj ustavimo na sedežu njihovega slovenskega lastnika.

V Termah Olimia sicer v zadnjih letih v Sloveniji ustvarijo za skoraj 20 milijonov evrov prometa in okrog 1.300.000 evrov dobička. Tuji gostje predstavljajo polovico njihovega prometa, med njimi je največ Italijanov, sledijo pa Avstrijci, Nemci, Hrvati in Srbi. Prav pri slednjih po ukinitvi vizumskega režima beležijo precejšnjo rast, vedno več pa je tudi ruskih gostov. "Če je bilo nekoč razmerje 70 : 30 v prid domačih gostov, zdaj pa je že 50 : 50, se bo 'jutri', če bomo hoteli biti uspešni kot doslej, to razmerje moralo spremeniti v 80 : 20 v prid tujih gostov, od tega računamo na 15 oziroma 20 odstotkov tako imenovanih letalskih gostov," poudarja Zdravko Počivalšek.

Glede investicij doma v Podčetrtku pove, da so z izgradnjo prestižnega wellnesa Orhidelia, hotelov s štirimi zvezdicami tudi za kongresno dejavnost in zadnjo pridobitvijo – športno dvorano, ki skupaj z nogometnim igriščem z atletsko stezo omogoča tudi razvoj športnega turizma, investicije za zdaj končali, saj so naredili vse, kar so si zamislili.

Zdraviliški turizem na Hrvaškem zapostavljen Na vprašanje, kako ocenjujejo učinke svojega lastniškega vstopa v Tuheljskih toplicah, Počivalšek pove, da delajo tisto, kar znajo, to pa je kontinentalni oziroma zdraviliški turizem, ki pa je bil na Hrvaškem podcenjen in zapostavljen, zato so v tem videli priložnost. Od prevzema so v razvoj Term Tuhelj vložili za 12 milijonov evrov sredstev in obnovili večji del hotelskih sob, zgradili največji vodni park in center savn na Hrvaškem, a rast prihodkov je mogoče ustvariti le z novimi nočitvenimi zmogljivostmi, kar bodo dosegli z novim hotelom, je prepričan Počivalšek. Da so podjetje tako usposobili, da lahko zdaj samo najame kredite za takšno investicijo, vidijo tudi kot uspeh svojega lastniškega delovanja.

Zamuda z odprtjem hotela zaradi težav gradbincev Ob prihodu v Terme Tuhelj kmalu ugotovimo, da tam v teh dneh vladajo posebne razmere, ne nazadnje o tem govori že podatek, da se z direktorico term Ivano Kolar sestanemo v manjši stavbi, na kateri piše frizerski salon, kamor se je zaradi gradnje morala preseliti uprava podjetja. Najprej nas zanima, zakaj zamuda pri gradnji, saj bi po napovedih hotel morali odpreti že zgodaj spomladi. Naša sogovornica pojasni, da je zamuda nastala, ker so bili prisiljeni prekiniti pogodbo z glavnim izvajalcem gradbenih del, saj ni bil sposoben dokončati projekta.

Možnost močnejšega nastopa na tujih trgih Kot še pove Ivana Kolar, s to investicijo delajo praktično nove Terme Tuhelj, saj poleg gradnje hotela s štirimi zvezdicami, podzemne garaže za 80 vozil in kongresnega centra za 450 oseb in delno prenovo starega hotela preurejajo tudi okolico ter širijo wellness vsebine. "Doslej smo imeli samo 138 sob, kar je relativno malo za resnejši dogovor s tujimi 'tur operaterji'.

Z novo pridobitvijo pa bo na voljo 540 sob, od tega 126 višjega cenovnega razreda, kar pomeni možnost za zahtevnejše goste in močnejši nastop na tujih trgih," razlaga Kolarjeva in slikovito doda, da želijo krizno obdobje izkoristiti za "brušenje orodja", saj bo kriza enkrat minila in takrat morajo biti dobro pripravljeni na novo obdobje normalnega poslovanja. Kolarjeva še vedno tudi verjame, da bo nekoč tukaj center za priprave članske hrvaške nogometne reprezentance, ki se zdaj pripravlja v naših Termah Čatež.

V strukturi gostov za zdaj prevladujejo domači, hrvaški gostje, predvsem kot dnevni obiskovalci, teh je 70 odstotkov, med tujci pa Slovenci, Italijani, Avstrijci, gostje iz Bosne in Hercegovine, Nemčije … V zadnjih dveh, treh letih na leto ustvarijo za približno sedem milijonov evrov prometa s 65 tisoč nočitvami, Terme Tuhelj pa letno obišče okrog 650 tisoč kopalcev. Zaradi gradbenih del in deloma omejenih kapacitet so lani zabeležili minimalno izgubo v višini 30 tisoč evrov, direktorica Ivana Kolar naniza še nekaj statističnih podatkov.

Vstop Hrvaške v EU – nove možnosti in priložnosti Z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo in padcem mej pa oba naša sogovornika vidita veliko priložnost, saj bo to poenostavilo dostop za goste in njihove delavce z obeh strani meje. Pa tudi možnosti za poslovanje z razvojem novim produktov, že zdaj pa imata obe podjetji skupno prodajo in marketing.