Takšna usoda čaka Slovenijo, če se Grčija odreče evru

Včeraj je bil v Bruslju krizni sestanek finančnih ministrov evroskupine o vprašanju grških dolgov. Grški finančni minister Janis Varufakis je kolegom predstavil načrte nove vlade, potem ko je v minulih dneh tipal utrip v ključnih evropskih prestolnicah. Grki so na obiskih v evropskih državah vztrajno poudarjali, da zavračajo varčevalne ukrepe, in obenem evropskim upnikom – skoraj 80 odstotkov od skupno 240 milijard namreč Grki dolgujejo evropskim vladam evroobmočja in Evropski centralni banki – predlagali nova pogajanja o odplačevanju dolgovanega zneska.

Nekdanji prvi mož ameriške centralne banke Fed Alan Greenspan, sicer oster kritik skupne evropske valute, je pred dnevi dejal, da tega ne bo mogoče rešiti drugače kot z grškim izstopom iz evroobmočja.

Ciprasove besede in Cameronov krizni sestanek Novi grški premier in vodja Sirize Aleksis Cipras in finančni minister Varufakis v zadnjih dneh nista skoparila z besedami, ki podžigajo ugibanja o tem, da bi se Grčija utegnila posloviti od evra. Cipras je tako prejšnji teden dejal, da se njegova Siriza ne misli odmakniti od predvolilnih obljub, danih grškim ljudem. V ponedeljek zvečer je Cipras tvitnil: "Grčija želi odplačati svoj dolg, ki presega 180 odstotkov BDP. A dolg je nemogoče odplačevati, dokler naši (evropski, op. a.) partnerji vztrajajo pri ostrih varčevalnih ukrepih."

Z Grčijo povezana negotovost, ki jo narekuje precej drugačna retorika od vlade Ciprasovega predhodnika Antonisa Samarasa, se kaže tudi v številkah. Samo v ponedeljek je grški delniški indeks izgubil več kot šest odstotkov vrednosti. Obresti na grške državne obveznice so prebile dvomestno številčno mejo. Tako imenovani Grexit, izstop iz enotnega valutnega sistema, se vedno bolj uvršča v nabor scenarijev, ki bi se lahko zgodili tudi v praksi, ne le v špekulacijah.

Prav zaradi tega se je v ponedeljek britanski premier David Cameron sestal z otoškimi zakladniki in predstavniki britanske banke. Tema: tveganja za britansko gospodarstvo v primeru grškega slovesa od evra.

Grexit prinaša veliko tveganj V nasprotju z Veliko Britanijo, ki se drži lastne valute, je Slovenija članica evrske skupine, tako da bi v primeru izstopa finančno bolehne Grčije iz evroobmočja učinke tega občutila bolj neposredno. Odhod Grčije iz evroobmočja bi najprej "potipal" države evropske periferije. In med temi državami je tudi Slovenija, razlaga ekonomist Igor Masten: "Finančna okužba bi najprej udarila po teh državah, tudi po Sloveniji, ki je v tem primeru v skupini rizičnih."

Ekonomist Rasto Ovin s fakultete Doba slovo Grčije od evra označuje za katastrofičen scenarij, ki si ga ne želi nihče, niti Grki. Poudarja, da obstaja v zvezi z morebitnim Grexitom veliko tveganj, ki bi spodjedla tako evro kot samo evropsko idejo. Še posebej posamezne države, ki so jamčile za posojila Grčiji, skrbi, da bi ostale brez tega denarja. "Govorimo o špekulacijah. Če bi se to zgodilo, bi bila Slovenija zagotovo med državami, ki bi verjetno iskale kakšno nadomestilo znotraj EU, vendar o tem ne želim špekulirati," pravi Ovin.

Spomnimo, Slovenija je do Grčije izpostavljena približno 1,1 milijarde evrov. Toliko je naša država skupno prispevala v dveh svežnjih pomoči, ki so jih v zadnjih štirih letih odobrili Grčiji. Če bi se zgodil delni odpis dolgov, bi lahko to Slovenijo stalo nekaj sto milijonov.

Izguba trga in posredni balkanski učinki Rasto Ovin je med posledicami morebitnega izstopa Grčije iz evroobmočja za Slovenijo izpostavil izgubo grškega trga, ki ga sicer Slovenija "ne zna dobro izkoriščati".

Blagovna menjava med Slovenijo in Grčijo je v zadnjih letih nihala. Če je leta 2008, še preden je udarila kriza, dosegla okoli 340 milijonov, statistike za prvo polletje lanskega leta kažejo slabih 80 milijonov, medtem ko je leta 2012 znašala 185 milijonov, leta 2013 pa 165 milijonov evrov. V zadnjih omenjenih letih je imel uvoz približno dvotretjinski delež, preostanek je predstavljal izvoz.

Med posledicami, ki bi sledile grškemu odhodu iz evroobmočja, Ovin našteva še posredne učinke na Slovenijo zaradi prizadetosti balkanskih trgov, na primer Srbije, ki poslujejo tako z Grčijo kot s Slovenijo.

Izstop kot šokterapija s pozitivnimi učinki za evro? Masten: Nikakor, pač pa recesija. Čeprav nekateri govorijo o tem, da bi bil grški izstop iz evroobmočja za države članice, ki poslujejo v skupni valuti, sprva šok, pozneje pa celo neke vrste zdravilo, je Alan Greenspan v nedavnem komentarju dogajanja predstavil drugačen pogled: če bi se Grčija poslovila od evra, bi to utegnilo voditi do razpada evra kot valute.

Tudi ekonomist Masten ni med tistimi, ki v Grexitu vidijo šokterapijo, nato pa niz temu sledečih pozitivnih stvari: "Posredni učinek odhoda Grčije iz valutne devetnajsterice bi bila recesija. To pa pomeni, da bi v recesijo spet zdrsnila tudi Slovenija."

Reforme za Grčijo ne bodo dovolj, nujni še tranzicija in solidarnost Ovin je sicer prepričan, da reforme za Grčijo ne bodo dovolj, potrebna bo še tranzicija. "V Grčiji je jemanje državi skorajda folklora, da o korupciji in izogibanju plačevanju davkov sploh ne govorimo."

Kljub vsemu ekonomist verjame, da se črni scenarij ne bo uresničil in da se bo našla politična rešitev za obstanek Grčije v evroobmočju. Ob tem poudarja, da rešitev ni le v tem, da se Grčiji pomaga, ampak da se postavijo jasne zahteve po tranziciji v tej državi, ki ima kljub vsem težavam še vedno najmočnejše gospodarstvo na Balkanu.

Brez solidarnosti z Grčijo vendar ne bo šlo. "A cena, ki jo mora država plačati, je tranzicija. Če ne drugače, tudi z nasveti in pod nadzorom Evropske komisije," je sklenil Ovin.