Stranke različno o možnosti odprodaje NLB v celoti

Opozicijska SD je proti prodaji, v SDS in DL ji ne bi nasprotovali, v DeSUS in SLS pa so spomnili na koalicijsko pogodbo, po kateri naj bi država v bankah ohranila 25 odstotkov in eno delnico. Šircelj: Prodaja deleža NLB mora prispevati k odpravi kreditnega krča SDS ministrova izjava ni zmotila. "Kakršnakoli morebitna prodaja deleža NLB mora prispevati k odpravi kreditnega krča in mora biti v luči zagona gospodarstva," je poudaril poslanec SDS in predsednik parlamentarnega odbora za finance Andrej Šircelj. DL: Boljša je prodaja, kot da bi morali iz proračuna vedno znova zagotavljati denar za banke V DL so spomnili, da je umik države iz gospodarstva eden njihovih ključnih programskih ciljev. "Zato je pravilno, da minister opozarja na ovire pri doseganju tega cilja in ob tem predlaga možne rešitve," so zapisali in dodali, da je "boljša prodaja, kot da bi morali iz proračuna vedno znova zagotavljati denar za banke". DeSUS: Pred prodajo celotnega deleža NLB je treba dokončno razčistiti stanje v banki V stranki DeSUS menijo, da je treba pred prodajo celotnega deleža NLB dokončno razčistiti stanje v banki in da morajo odgovorni odgovarjati tako materialno kot kazensko. "Hkrati pa bi želeli tudi pojasnilo ministra, zakaj je 25-odstotni delež banke v lasti države ovira za vlagatelje," je zapisala njihova poslanka Marija Plevčak.

V DeSUS sicer predloga finančnega ministra o umiku države iz NLB še niso obravnavali. Predsednik stranke in zunanji minister Karl Erjavec, ki je na delovnem obisku v Franciji, je tako v telefonski izjavi dejal, da ga ta trenutek težko komentira.

SLS se zaveda, se mora država kot lastnica umakniti iz aktivnega upravljanja bank V SLS se zavedajo, da se mora država kot lastnica umakniti iz aktivnega upravljanja bank. Kontrolni državni delež v višini 25 odstotkov plus ena delnica razumejo zgolj kot varovalko, ki državi omogoča, da pri sistemskih bankah, ki s svojim tržnim deležem vplivajo na delovanje celotnega državnega bančnega sistema, ohrani vpliv pri najpomembnejših strateških odločitvah, se pa ne vmešava v tekočo poslovno politiko. V tej luči tudi ne vidijo tako visokih ovir za prevzemnika oz. strateškega vlagatelja, saj sprejetje velike večine poslovnih in drugih odločitev zahteva zgolj navadno večino lastniškega kapitala.

V SLS še poudarjajo, da je koalicijska pogodba v točki glede lastništva bank zelo jasna in za kakršnokoli spremembo bi bilo potrebno soglasje vseh koalicijskih strank. Pogovorov v zvezi s tem sicer še ni bilo, poudarjajo.

NSi v zvezi z NLB podpira tisto, kar je bilo dogovorjeno med koalicijskimi strankami in zapisano v koalicijsko pogodbo, so sporočili iz stranke.

SD odprodaji NLB v celoti nasprotuje V opozicijski SD odprodaji NLB v celoti nasprotujejo, saj bi s tem, kot pravijo, Slovenija izgubila finančno suverenost ter možnost financiranja prihodnjega gospodarskega razvoja. "Gre za proces privatizacije in razprodaje NLB, preko katere bodo tujci odločali o usodi premoženja NLB," poudarja vodja poslancev SD Janko Veber in spomni na lastništvo banke v Pivovarni Laško, Petrolu, Iskra Avtoelektriki, Istrabenzu, Uniorju in Adrii Airways, pa tudi v vrsti podjetij, ki jih bo zadel stečaj cerkvenih holdingov.

V primeru, da bi NLB postala podružnica oz. podrejena družba čezmejne bančne skupine, pa se prenesejo pristojnosti upravljanja z likvidnostjo, tveganji ter sredstvi banke na banko materjo v tujini ter del nadzora nad NLB iz Banke Slovenije na nadzornika v tujini, kar pomeni možnost povečanje tveganja krize v prihodnosti, opozarja Veber.

V največji opozicijski stranki, PS danes za odziv na možnost odprodaje NLB v celoti niso bili dosegljivi.