Število brezposelnih novembra naraslo na skoraj 104.000

V prvih enajstih mesecih letos pa je bilo na zavodu v povprečju prijavljenih 99.639 brezposelnih oseb, kar je 16,7 odstotka več kot v primerljivem obdobju leta 2009. Brezposelnost se je povečala zaradi večjega števila novoprijavljenih brezposelnih oseb, ki so zaposlitev izgubile iz poslovnih razlogov ali zaradi stečajev podjetij, vendar manj kot oktobra, so sporočili iz zavoda.

Med novoprijavljenimi 1440 iskalcev prve zaposlitve Novembra 2010 se je na novo prijavilo 10.329 brezposelnih oseb, kar je 26,6 odstotka manj kot oktobra in 4,9 odstotka več kot v lanskem novembru. Med novoprijavljenimi je bilo 1440 iskalcev prve zaposlitve, 3085 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 3659 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. V letošnjih prvih enajstih mesecih se je prijavilo 94.328 brezposelnih oseb, kar je 11,1 odstotka manj kot lani v tem času.

Letos so se v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšale vse pomembnejše kategorije novoprijavljenih brezposelnih oseb, med njimi najbolj, za 26 odstotkov, število novoprijavljenih oseb, ki so zaposlitev izgubile iz poslovnih razlogov ali zaradi stečajev podjetij. Za 14,6 odstotka se je zmanjšal priliv oseb po prenehanju delovnega razmerja za določen čas, iskalcev prve zaposlitve pa se je prijavilo 1,7 odstotka manj kot v prvih enajstih mesecih lanskega leta.

Od 9181 brezposelnih oseb, ki jih je novembra zavod odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 4927, kar je 1,6 odstotka več kot oktobra. V primerjavi z lanskim novembrom pa je bilo zaposlitev za tri odstotke več. V letošnjih prvih enajstih mesecih je bilo zaposlitev 52.283, kar je 17,2 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju.

Največje povečanje brezposelnosti beležijo v Velenju Novembra se je v primerjavi s prejšnjim mesecem brezposelnost zmanjšala v treh območnih službah zavoda, in sicer v ptujski (-1,8 odstotka), trboveljski (-1,2 odstotka) in celjski (-0,2 odstotka), v ostalih devetih pa se je povečala, najbolj v velenjski (+4,7 odstotka) in koprski (+3,2 odstotka).

V primerjavi z lanskim novembrom je bilo brezposelnih manj v murskosoboški (-10,3 odstotka) in ptujski območni službi (-5,4 odstotka), medtem ko se je v zadnjem letu brezposelnost bolj kot na ravni celotne države povečala v velenjski (+20,8 odstotka), ljubljanski (+20,2 odstotka), koprski (+14,4 odstotka), kranjski (+12,1 odstotka), novogoriški (11,3 odstotka) in novomeški službi (+11,2 odstotka).

Umirjanje rasti brezposelnosti se v letošnjem letu v strukturi brezposelnosti odraža predvsem kot ponovno povečevanje deleža dolgotrajno brezposelnih oseb in brezposelnih, starih 50 let in več. Deleža teh dveh kategorij sta se povečala tudi novembra, poleg tega pa sta se povečala tudi delež moških in delež trajno presežnih delavcev in stečajnikov.

Povprečni čas brezposelnosti se letos podaljšuje Kljub temu je delež trajno presežnih delavcev in stečajnikov manjši kot novembra lani. Povprečni čas brezposelnosti se letos podaljšuje in je že presegel trajanje brezposelnosti pred letom. Ob koncu novembra 2010 je bila brezposelna oseba v povprečju brezposelna eno leto, sedem mesecev in 21 dni, pred letom dni pa eno leto, šest mesecev in 23 dni.

Ob koncu leta je povpraševanja delodajalcev manj Povpraševanja delodajalcev po delavcih je ob koncu leta običajno manj, kar v zavodu opažajo tudi v letošnjem letu, saj so novembra delodajalci prijavili 14.749 prostih delovnih mest, kar je 15,3 odstotka manj kot oktobra, hkrati pa 26,2 odstotka več kot novembra lani.

Po podatkih zavoda se je na predhodno prijavljenih prostih delovnih mestih novembra 2010 zaposlilo 8835 oseb, 18,7 odstotka manj kot oktobra in 0,5 odstotka manj kot novembra 2009, nekatere zaposlitve pa bodo na že prijavljenih prostih delovnih mestih sledile še v naslednjem mesecu. V prvih enajstih mesecih so delodajalci prijavili 160.285 prostih delovnih mest, kar je 7,1 odstotka več kot lani v tem času.

Največ povpraševanja v predelovalnih dejavnostih Povpraševanje po delavcih se je glede na enako lansko obdobje najbolj povečalo v predelovalnih dejavnostih (+32,9 odstotka) in v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (+28,6 odstotka), najbolj pa se je zmanjšalo v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu (-13,9 odstotka), v dejavnosti javne uprave in obrambe (-6,9 odstotka), v gradbeništvu (-6,6 odstotka), v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (-6,1 odstotka) in v gostinstvu (-šest odstotkov).