Nedelja, 9. 2. 2020, 19.15
4 leta, 2 meseca
Poklici (13.): inštruktor varne vožnje
Služba s težo: poslanstvo, ki na cesti rešuje življenja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,82
7
Vojko Safran je inštruktor varne vožnje in vodja programov za motoriste v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem.
Vojko Safran je inštruktor varne vožnje in vodja programov za motoriste v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem. Njegova želja po tem, da bi prispeval pomemben delček v mozaik prometne varnosti, izvira iz tragedij, ki jih je kot prometni policist na lastne oči videval na slovenskih cestah, žal pa okusil tudi v lastni družini.
Na spletni strani Siol.net ob nedeljah predstavljamo različne poklice in osebne zgodbe ljudi v teh poklicih. Pišemo o njihovih pozitivnih plateh, pa tudi negativnih, ki so hočeš nočeš sestavni del poklicnega vsakdana.
Po 17 letih policijske kariere na novo poklicno pot
V Sloveniji mora od leta 2014 vsak, ki opravi vozniški izpit, do 21. leta opraviti tudi trening varne vožnje, od januarja lani pa je vpijanje tovrstnega znanja obvezno tudi za motoriste začetnike.
Ekipi inštruktorjev na vadbenem poligonu Avto-moto zveze Slovenije na Vranskem se je pred 13 leti pridružil tudi Vojko Safran. Celjanu izkušenj s ceste vsekakor ne manjka.
Pred tem je 17 let služboval kot policist na Postaji prometne policije Celje, v tem obdobju je pridobil tudi licenco za inštruktorja motorista in že takrat usposabljal preostale policiste na motorjih.
Delo je sicer rad opravljal, a so se ga tragične zgodbe na slovenskih cestah vedno znova (preveč) dotaknile.
Videl in občutil preveč nesreč in bolečin
"Videl sem preveč prometnih nesreč in s tem preveč fizičnih in psihičnih bolečin," nam je pripovedoval v predavalnici centra varne vožnje na Vranskem. "Med drugim sem obravnaval tudi nesrečo svoje sestre, ki je zaradi posledic nesreče invalid, in tega sem imel v določenem trenutku preprosto dovolj."
Spremljajoč občutek: nesreče bi se dalo preprečiti
Poslovil se je od policije in najprej dve leti delal v Avstriji, ko pa se je leta 2008 na Vranskem odprl Center varne vožnje, se je pridružil ekipi. Razlog za novo karierno odločitev je pomenljiv.
V času policijske kariere je namreč vse prevečkrat imel občutek, da bi voznik ob ustreznem poznavanju in obvladovanju svojega vozila ter poznavanju pravil varne vožnje nesrečo lahko preprečil.
Danes se trudi, da bi v ta preventivni mozaik tudi sam prispeval svoj delček. Ukvarja se z učenjem varne vožnje za voznike osebnih avtomobilov in motoriste.
"Tečajnike učimo obvladovanja avtomobila in preventivnega delovanja. Na Vranskem izvajamo kar 27 različnih programov varne vožnje – od osnovnih do nadaljevalnih, izpopolnjevalnih, programa senior, programa za voznike avtodomov, terenskih vozil in starodobnikov, pa programa varčne vožnje in številnih drugih. Nikakor se ne ukvarjamo samo z vozniki začetniki ali vozniki, ki se želijo znebiti prevelike količine kazenskih točk, kot nekateri zmotno mislijo. Daleč od tega."
Psiholog za volanom
Pravi, da mora inštruktor poleg znanja, povezanega z obvladovanjem vozila in obnašanja na cesti, biti vešč tudi psihologije. "Vsak tečajnik je drugačen in moraš do njega pristopiti drugače. To je tudi eden od čarov našega dela. Preprosto se ga ne moreš naveličati," pravi.
"Moja prednost je v tem, da vem, kakšni so razlogi in kakšne so posledice prometnih nesreč, saj sem vse to doživel na lastni koži in to lahko vpletem v svoje delo. Poznam prakso," pravi.
Več kot samo služba
"Biti inštruktor varne vožnje ni samo služba, to je poslanstvo. Ne gre zgolj za predavanje, gre za precej globlja spoznanja, zato je tudi odziv ljudi dober, saj ljudem dejansko pomagamo na cesti. Učimo, na primer, kako se pravilno ustaviti na različni podlagi, kako hitro reagirati na cesti, kakšna je primerna varnostna razdalja, kako pravilno nastaviti sedež, na kaj biti pozoren pri pripenjanju varnostnega pasu in podobno."
Poker krivcev za prometne nesreče
Danes je najpogostejši vzrok prometnih nesreč neprilagojena hitrost.
"Hitrost je tista, ki nas sili v težave, a gre hkrati tudi za dokaj širok pojem. Na drugem mestu je stran smeri vožnje. Saj veste, ko v policijskem poročilu zapišejo, da je nekdo zapeljal na drugo stran vožnje. Največkrat je razlog za to telefon. Neuradni podatek EU je, da se kar 25 odstotkov nesreč zgodi zaradi uporabe telefona, in to ni zanemarljiva številka."
Na tretjem mestu krivcev za prometno nesrečo je izsiljevanje prednosti, na četrtem mestu pa neprimerna varnostna razdalja.
Pogost krivec je seveda tudi alkohol. V zadnjih petih letih je vsak četrti voznik, ki je povzročil smrtno nesrečo, vozil pod vplivom alkohola. "V Sloveniji imamo izredno veliko težav z alkoholom. Izredno veliko! In stopnja alkoholiziranosti voznikov, ki povzročijo prometno nesrečo, je res visoka," opozarja Safran.
Nihče ni tako dober voznik, da ne bi mogel biti še boljši
Sam se zelo trudi, da je dober voznik, a priznava, da nihče ni tako dober, da ne bi mogel biti še boljši. "Biti inštruktor varne vožnje je način življenja, ni samo služba. Kam pa bi prišli, če bi, preden bi sedel za volan, spil tri vrčke piva? Kakšen zgled bi bil to? Nikakršen! Tudi inštruktorji imamo posebna pravila, v svoji kartoteki imamo lahko največ pet kazenskih točk (od 18), v nasprotnem primeru ne moremo podaljšati licence."
Vizija: brez smrtnih žrtev na slovenskih cestah
Pravi, da je slovenska kultura vožnje povsem zadovoljiva. Ne smemo vsega samo kritizirati, opozarja.
Leta 1991 je bilo na naših cestah 500 žrtev, predlani jih je bilo 93, prvič se je meja spustila pod stotico, lani je bilo število smrtnih žrtev spet nekaj čez sto. "Stvari gredo na bolje. Kar pa zadeva vizijo – naša vizija je nič smrtnih žrtev, a je najbrž ne bomo uresničili, smo pa povsem v evropskem povprečju oz. še boljši."
Žrtve na cesti ne smejo biti samo statistična kategorija
Ko govorimo o smrtnih žrtvah, govorimo številkah, toliko in toliko mrtvih. Vse gre skozi eno uho notri in skozi drugo ven, postaneš imun, opozarja. "Ko pa začnemo govoriti o imenih in priimkih žrtev, o ljudeh, ki jih je njihova smrt prizadela, je zgodba seveda bistveno drugačna. V nesreči sem tudi sam izgubil hčerko in nečaka, in ko imaš tako izkušnjo, drugače gledaš na življenje."
Boljšo vozniško kulturo Safran pripisuje izobraževanju, ozaveščanju vseh institucij, ki se za to zavzemajo. Predvsem pa staršem. Vzgoja otrok je bistvena, pravi. Pomembna vidika sta tudi vzgoja v šoli in boljši avtomobili, ki pa so lahko dvorezen meč. "Ljudje, ki imajo avtomobile s preveč elektronike, postanejo preveč pasivni in se preveč zanašajo na avtomobile," ugotavlja sogovornik.
Safran uživa predvsem pri delu z mladimi. Pravi, da so zelo razgledani, izobraženi in v stiku s svetom. "Pri mlajših generacijah je napredek na področju cestne varnosti ogromen," pohvali mlajšo generacijo voznikov.
"To kaže na to, da smo vsi skupaj, vključno s starši, ki imajo pri tem najpomembnejšo vlogo, zelo dobro delali," pravi in našteje le nekaj pozitivnih kazalcev, ki jih opaža na tečajih.
"Mladi se zavedajo obveznega pripenjanja z varnostnim pasom, tudi na zadnji klopi. Če spijejo preveč, se peljejo z javnim prevozom ali pa, kot je že običaj, nekoga v družbi določijo za voznika in ta tisti večer preživi brez alkohola. Seveda so tudi nekateri mladi, ki se ne znajo uveljaviti drugače kot tako, da "frajarijo" z alkoholom, a takih mačov skorajda ni več. Mladi take večinoma sprejemajo kot bedake. Mlajšo generacijo zelo radi blatimo, da so za vse krivi, pa niso," sklene Safran.
7