Po mnenju sekcije instalaterjev-energetikov pri OZS plačujejo nerealno visoke okoljske takse za uporabo hladiv, česar sosednje države sploh ne poznajo.
Odbor monterjev hladilnih naprav pri sekciji instalaterjev-energetikov pri OZS je ministrstvu za okolje poslal predloge k spremembi uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. Monterji, serviserji in vzdrževalci hladilne in klimatizacijske opreme, ki uporabljajo fluorirane toplogredne pline, so namreč zavezani plačevati okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov v skladu z omenjeno uredbo.
Za potrebe nadomeščanja hladiv pri servisiranju hladilnih naprav mora serviser na podlagi uredbe plačevati okoljsko takso, ki z leti progresivno narašča. Ta taksa je bila v letu 2010 za serviserje še nekako sprejemljiva, v letu 2011 pa že dosega ali celo presega ceno samega hladiva. V letu 2013 sledi 25-odstotni dvig te takse, kar pomeni, da bo višina takse nekajkrat presegla nabavno ceno hladiv, opozarjajo v sekciji.
"Slovenski serviserji so v neenakopravnem položaju"
"Največji problem je, da v sosednjih evropskih državah tovrstnih taks ne poznajo. Zaradi konkurence serviserjev iz sosednjih držav so slovenski serviserji tako v neenakopravnem položaju," pojasnjuje Berto Menard, predsednik odbora monterjev hladilnih naprav.
Poraba hladiv se bo zaradi takse bistveno zmanjšala, kar bo imelo negativne učinke tako na prizadevanja stroke za ureditev tega področja v skladu z EU direktivami, kot tudi na finančni učinek, ki ga pričakuje država. "Dajatev pomeni dodatno obremenitev podjetij, nima nobenega pozitivnega okoljskega učinka, služi polnjenju proračuna poleg tega pa še povečuje delo na črno," dodaja Menard.
V sekciji predlagajo, da se z ukinitvijo te takse Slovenija prilagodi sosednjim državam. Nasprotno pa država z vztrajanjem pri vedno višji okoljski taksi sili domače izvajalce, da hladiva kupujejo v tujini, hkrati pa omogoča tujim podjetjem, ki v svojih državah pri nakupu hladiv ne plačujejo takse, večjo konkurenčnost in s tem večji zaslužek, še opozarja sekcija.
V primeru, da taksa ostane, je edina sprejemljiva višina po mnenju sekcije, da ta ostane na ravni tiste iz leta 2010. Tako zbrana sredstva pa naj se porabi za namene stimuliranja zajema in oddaje hladiv na uničenje in doseganje ciljev za čisto okolje, kar je tudi namen pobiranja takse.
1
