Slovenija se je zadolžila za 3,5 milijarde dolarjev

S petletnimi obveznicami je zbrala 1,5 milijarde dolarjev, zahtevana donosnost zanje pa je 4,275 odstotka. Z desetletnimi obveznicami je medtem zbrala dve milijardi dolarjev pri zahtevani donosnosti 5,48 odstotka. Letni kupon pri petletnih obveznicah medtem znaša 4,125 odstotka, pri desetletnih pa 5,250 odstotka. Izplačilo obresti je polletno.

Država je za zaščito pred tečajnim tveganjem sočasno z izdajo pet- in desetletne dolarske obveznice izpeljala tudi transakcijo valutne zamenjave v evre. S popolno uskladitvijo vseh obveznosti v dolarjih z denarnimi tokovi v evrih je tako država ustvarila t. i. sintetično obveznost v evrih, kar pomeni, da je v celoti zaščitena pred tveganjem spremembe menjalnega tečaja med obema valutama.

Po valutni zamenjavi je zahtevana donosnost do dospetja v primeru petletne obveznice tako po pojasnilih ministrstva za finance 3,565 odstotka, kar je 0,71 odstotne točke manj od dolarske zahtevane donosnosti. V primeru desetletne pa znaša 4,381 odstotka oziroma 1,100 odstotne točke manj od dolarske zahtevane donosnosti.

Slovenija je knjigo naročil odprla v ponedeljek, transakcija pa je po navedbah ministrstva za finance vzpodbudila takojšnji interes, ki ga je na začetku podprl odziv evropskih vlagateljev z namenom dolgoročnega držanja obveznic. Skupni obseg knjige naročil je dosegel 16,4 milijarde dolarjev, kar predstavlja največjo knjigo naročil letos za sindicirano izdajo državnih obveznic v regiji Srednja in Vzhodna Evropa, Bližnji Vzhod in Afrika.

Za petletne obveznice je skupaj 377 vlagateljev oddalo za 9,3 milijarde dolarjev naročil, za desetletne obveznice pa je obseg knjige naročil na koncu znašal 7,1 milijarde evrov. Naročila so skupaj oddali 304 vlagatelji. Pri obeh izdajah je bilo daleč največ interesa za slovenske dolarske obveznice med vlagatelji v ZDA, sledila je Velika Britanija in nato celinska Evropa.

Do tako velikega povpraševanja je prišlo kljub dejstvu, da je Slovenija med transakcijo precej znižala pribitek na referenčno ameriško državno obveznico ustrezne ročnosti. Prvotni ciljni pribitek je bil v razponu od 3,000 do 3,125 odstotne točke, navajajo na finančnem ministrstvu.

Že po nekaj urah od odprtja knjige naročil so ta presegla 12 milijard dolarjev, kar je državi omogočilo, da je okvirni pribitek pri obeh izdajah znižala na 2,875 odstotne točke. Ker se je interes vlagateljev nadaljeval tudi po začetku jutranjega trgovanja v ZDA, je bila končna cena za obe ročnosti obveznic določena 2,800 odstotne točke nad zahtevano donosnostjo na ameriške obveznice.

Uspešno izdajo dolarskih obveznic so pozdravili tudi na sekundarnem trgu. Donos do dospetja na 10-letne slovenske državne obveznice se je na borzi MTS tako danes znižala še za 0,17 odstotne točke na 4,47 odstotka.

Današnjo izdajo so organizirale banke Barclays, Goldman Sachs in JP Morgan Chase. Do izdaje je prišlo skoraj dva tedna po koncu t.i. roadshowa pri vlagateljih v ZDA in londonskem Cityju. Na finančnem ministrstvu poudarjajo, da so na srečanjih investitorje seznanili z razvojem dogodkov v državi v zadnjih mesecih in z znatnim napredkom pri dokapitalizaciji bank.

Predstavniki Slovenije na čelu s finančnim ministrom Urošem Čuferjem so se z vlagatelji sestali v New Yorku, Bostonu, Los Angelesu in San Franciscu, na koncu pa so se v londonskem Cityju dva dni srečevali s ključnimi vlagatelji. Običajno koncu roadshowa takoj sledi zadolžitev, zato so se v delu javnosti in politike zaradi časovnega zamika do izdaje pojavljale tudi kritike, očitki in pomisleki.

Finančno ministrstvo je sicer že takoj ob napovedi srečanj z vlagatelji napovedalo izdajo dolarske obveznice v odvisnosti od razmer na trgu. Gre za novo dolarsko zadolžitev, potem ko je Slovenija novembra lani nepričakovano in brez posebnega roadshowa izdala za 1,5 milijarde evrov obveznic na evrskem trgu.

Kupec slovenskih obveznic v tej zaprti izdaji do danes ni bil uradno objavljen, tednik Reporter pa je v ponedeljek na podlagi neimenovanih virov poročal, da je slovenske obveznice takrat kupil eden največjih svetovnih upravljavcev državnega dolga, ameriški PIMCO.