Slovenija na lestvici konkurenčnosti IMD pridobila šest mest

V raziskavi IMD države ocenjujejo v štirih sklopih: gospodarska uspešnost, vladna učinkovitost, poslovna učinkovitost in infrastruktura. "Vrhi in nižine se niso bistveno spremenili," je rezultate Slovenije glede na lani komentiral Peter Stanovnik z inštituta za ekonomska raziskovanja.

Menedžerji pogrešajo vajeništvo, še vedno je prisoten beg možganov

Napredek je bil zaznan na področju vladne učinkovitosti, čeprav je Slovenija še vedno pod ravnijo izpred krize. Najšibkejši vidik na področju poslovne učinkovitosti ostajajo odnosi in vrednote v družbi, ki ostaja zaprta za tuje ideje, neprilagodljiva na izzive, še vedno ostaja določena nenaklonjenost reformam, je naštel Stanovnik. Določene šibkosti se kažejo tudi na trgu dela. Anketirani menedžerji pogrešajo vajeništvo, še vedno je prisoten beg možganov, zaradi staranja prebivalstva upada obsega delovne sile.

Negativen vidik ostajajo menedžerske praske. Stanovnik je spomnil na nedavno kadrovanje v nadzorni svet NLB, težava so etične prakse, kar se kaže tudi v primeru dečkov, ki jih je center za socialno varstvo odvzel babici. V bančnem in finančnem sektorju pa ostajajo problematični nabor storitev, regulacija, dostopnost posojil, še vedno je ponekod težava zadolženost podjetij ter vprašanje lastništva oziroma privatizacije.

Pri gospodarski uspešnosti je Slovenija po lanskem dvigu za deset mest tokrat zdrsnila za enega, na 43. mesto. Foto: Bor Slana

Področje, kjer se je Slovenija dvignila za 14 mest

Večji premiki navzgor so se zgodili na področju učinkovitosti in produktivnosti, kjer je bil zaznan napredek za kar 14 mest. Slovenija je tu zmanjšala zaostanek za drugimi državami. Do dviga je prišlo tudi na področju javnih financ (napredek za osem mest), na področju družbenega okvirja, kamor sodijo kazalci, kot so koeficient dohodkovne neenakosti, politična stabilnost in energetska učinkovitost (napredek za sedem mest) ter na področju osnovne infrastrukture (dvig za šest mest).

Slovenija se je sicer pri vladni učinkovitosti povzpela z 52. na 45. mesto. Pri gospodarski uspešnosti je po lanskem dvigu za deset mest tokrat zdrsnila za enega, na 43. mesto, šibka točka ostaja sklop poslovne učinkovitosti, kjer je naša država na 53. mestu.

Pri sklopu infrastrukture se je Slovenija povzpela za tri mesta, na 30. mesto. "Čeprav ni bilo velikih investicij v tradicionalno materialno infrastrukturo – zaostanek je še vedno pri letalski in železniški infrastrukturi – je infrastruktura tisto področje, kjer smo v celoti zelo visoko uvrščeni," je pojasnil Stanovnik.

Kje je Slovenija bolj konkurenčna od vzhodnoevropskih držav?

Glavni dejavniki privlačnosti Slovenije po besedah Sonje Uršič z inštituta za ekonomska raziskovanja ostajajo nespremenjeni: visoka izobrazbena raven in usposobljena delovna sila ter zanesljiva infrastruktura. Hitro se iz leta v leto povečuje pomen močne raziskovalne in razvojne kulture. "To je pomembna konkurenčna prednost Slovenije; če pogledamo primerljive države srednje in vzhodne Evrope, s katerimi konkuriramo za tuje neposredne investicije, je ta dejavnik tam precej nižje ocenjen," je dejala Uršičeva.

Pri sklopu infrastrukture se je Slovenija povzpela za tri mesta, na 30. mesto. Foto: Bor Slana

Kako bi lahko bila Slovenija še bolj konkurenčna?

Za povečanje konkurenčnosti Stanovnik predlaga davčno razbremenitev delavcev, predvsem visoko kvalificiranih kadrov, ter zdravstveno in pokojninsko reformo. Za nov zagon bi lahko poskrbelo izvajanje strategije pametne specializacije, kjer so razpisi že v teku. Okrepiti je treba delovanje tako javnih kot zasebnih institucij, nujno pa je tudi nadaljevanje s strukturnimi ukrepi za fiskalno konsolidacijo.

Vodja sektorja za internacionalizacijo in tuje neposredne investicije v javni agenciji Spirit Slovenija Matej Skočir je spomnil, da je Slovenija v letu 2014 pritegnila 1,5 milijarde evrov tujih investicij, lani pa 800 milijonov evrov. Vendar pa so ti prilivi večinoma prišli iz naslova privatizacije, odprodaje terjatev slabe banke in prevzemov ter združitev. Država si na drugi strani želi t. i. greenfield in brownfield investicije, je spomnil. Zato gospodarsko ministrstvo in Spirit pripravljata razpis, prek katerega bo mogoče pridobivanje nepovratnih sredstev za prve kapitalske vstope tujih vlagateljev, je povedal.

GZS o lestvici konkurenčnosti: Lahko bi bili višje

Slovenija je na lestvici pridobila šest mest, a na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) menijo, da bi lahko segli še dlje. "Če bi politiki opravili domačo nalogo, bi bili uvrščeni višje," so zapisali v komentarju in izpostavili slovenske tekmice. "Danes objavljena lestvica konkurenčnosti IMD žal ne pove veliko novega, saj je odsotnost sprememb na nekaterih področjih že zvezda stalnica," so poudarili v hramu slovenskega gospodarstva. Šest pridobljenih mest na lestvici 61 držav je dober dosežek. Relativna primerjava pa razkriva, da ni tako svetel, kot se zdi na prvi pogled.

Slovenija je res pridobila šest mest, a prav toliko sta napredovali tudi Slovaška in Latvija. Češka je s 27. mestom najbolj konkurenčna država v srednji in vzhodni Evropi, sledijo ji Litva (30.), Estonija (31.) in Poljska (33.). Povprečje Višegrajskih držav je 37. mesto, kar je še vedno šest pred Slovenijo, so izpostavili na GZS.

Glavni dejavnik, skupen izboljšanju konkurenčnosti držav v Evropi, je znižanje javnofinančnega primanjkljaja. Vendar so to države dosegale na različne načine – z zniževanjem javne porabe in z večanjem davčne obremenitve. V Sloveniji žal predvsem prek zadnjega, so kritični ob tem.

ZDA padle, na prvo mesto Hongkong

Na svetovni ravni so sicer letos na lestvici IMD po treh letih na vodilnem položaju ZDA zdrsnile na tretje mesto. Prvo mesto je zasedel Hongkong, na drugo mesto pa se je povzpela Švica. Države, ki se uvrščajo med 20 najbolj konkurenčnih gospodarstev na svetu, imajo sicer nekaj skupnih točk, je poudaril Stanovnik. Te so osredotočenost na podjetjem prijazno poslovno okolje in zakonodajo, visoka kakovost infrastrukture – fizične in nematerialne ter učinkovite, odgovorne in transparentne institucije na vseh ravneh. Češka je s 27. mestom najbolj konkurenčna država v vzhodni Evropi, rezultate pa že dajejo tudi reforme v Italiji in Španiji.

Svetovni letopis konkurenčnosti vsako leto pripravlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta IMD. V raziskavo je bilo letos vključenih 61 držav. Dve tretjini ocene sicer predstavljajo "trdi", statistični kazalci, eno tretjino pa "mehki" kazalci, izračunani na osnovi ankete. V anketo je bilo zajetih 5.480 menedžerjev, od tega 120 iz Slovenije.