Slovenija bo zavarovanja pri pomoči Grčiji uveljavila v evropskem okviru

To so pojasnili na finančnem ministrstvu in se tako odzvali na četrtkovo pisanje medijev, da se je Finska z Grčijo že ločeno dogovorila o zavarovanju in da se o tem pogaja tudi Slovenija.

Dogovor voditeljev članic območja evra z 21. julija predvideva, da se lahko članice, kjer je to primerno, dogovorijo o mehanizmu zavarovanja, da bi tako pokrile tveganja pri poroštvih za posojila Grčiji iz začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF).

V Luksemburgu posebna družba za izplačevanje posebna družba s sedežem Dodatna pomoč Grčiji iz javnih virov, ki naj bi znašala 109 milijard evrov, se bo izplačevala prek EFSF, kar pomeni, da bo posebna družba s sedežem v Luksemburgu, ki so jo v ta namen ustanovile članice evrskega območja in uživa najvišjo boniteto AAA, zadolževala na finančnih trgih in tako kot v primeru Irske in Portugalske sredstva posojala Grčiji.

Trenutno po navedbah finančnega ministrstva potekajo pogovori o možnih oblikah zavarovanj, pri čemer namerava Slovenija kot zavarovanja za svoj del jamstev uveljavljati v skupnem okviru z drugimi članicami območja evra.

So se dogovorili o plačilu na finski račun? Ameriška tiskovna agencija AP je v četrtek poročala, da naj bi se Finska z Grčijo dogovorila o vplačilu več sto milijonov evrov na poseben finski državni račun, s čimer naj bi Finska zavarovala svoj prispevek v okviru dodatne pomoči Grčiji. Po poročanju AP naj bi se o zavarovanjih pogajale tudi Avstrija, Slovenija, Slovaška in Nizozemska.

AP omenja tudi odziv ministrstva za finance, da se Slovenija pogaja o "možnih zavarovanjih" za celotno poroštvo v okviru drugega paketa pomoči Grčiji.

Finska naj bi na posebnem dogovoru z grškimi oblastmi vztrajala zato, da bi parlament, kjer so se po volitvah okrepili nacionalisti in evroskeptiki, prižgal zeleno luč novi pomoči Grčiji, odločitev Helsinkov pa je že sprožila pomisleke glede usode in dejanskih stroškov nove pomoči prezadolženi članici območja evra ter ugibanja o novih razkolih med državami evrskega območja.

Venizelos: Dogovor ni ogrožen Grški finančni minister Evangelos Venizelos je že zatrdil, da dogovor z 21. julija ni ogrožen in da morajo finski način zavarovanja potrditi še ostale članice območja evra. V zvezi s tem naj bi že potekali pogovori v Bruslju.

Dvoumnim sporočilom se je treba izogibati V Evropski komisiji so v zvezi s tem vprašanjem povedali, da bi se morale članice območja evra izogibati uvajanju preveč novih pogojev za pomoč Grčiji in pretiravanju pri zavarovanjih, zato da bi lahko dogovor o pomoči čim prej začel veljati. Prav tako so v Bruslju poudarili, da bi se bilo treba izogibati dvoumnim sporočilom glede pomoči Grčiji, zato da se vzpostavi zaupanje finančnih trgov glede drznosti odziva območja evra na trenutne izzive.

Mehanizem ne bo le za izhod v skrajni sili Prav zato so se voditelji poleg o pomoči Grčiji, ki izjemoma predvideva tudi sodelovanje zasebnih upnikov, dogovorili tudi o okrepitvi učinkovitosti in prožnosti EFSF. Mehanizem se bo po novem lahko sprožal tudi kot preventivni ukrep za preprečevanje resnih finančnih in dolžniških težav v območju evra in ne bo več le izhod v skrajni sili.

Služil bo lahko tudi za pomoč državam pri dokapitalizaciji finančnih ustanov, lahko pa bo nastopal tudi na sekundarnem trgu dolžniških instrumentov članic evrskega območja, da bi se tako preprečilo širjenje dolžniških težav. Predpogoj za to bo ocena ECB, da obstajajo izredne razmere na finančnem trgu in resna grožnja finančni stabilnosti območja evra, prav tako pa bo za tak poseg potrebno soglasje sodelujočih držav.

Na ministrstvu za finance so povedali, da je predvideno, da bo novela zakona o poroštvu Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v območju evra predlagana v sprejetje DZ v zadnji četrtini leta.