Ribnikar podvomil v zahteve po povečanju kapitala bank

Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Ribnikar se je za Sobotno prilogo Dela dotaknil še stanja v slovenskem bančnem sistemu, kapitalske ustreznosti slovenskih bank in trditev Banke Slovenije, da bi slovenske banke za dosego povprečne ravni kapitalske ustreznosti v območju evra potrebovale 1,2 milijarde evrov dodatnega kapitala. Ribnikar: Tolikšno povečanje kapitala ne bo mogoče Po njegovem mnenju so to v Banki Slovenije navedli zgolj kot hipotetično številko in ne kot odredbo. Tolikšno povečanje kapitala sicer po njegovem prepričanju ne bo mogoče, in to ne samo zaradi dveh velikih bank, kjer bi to morala napraviti predvsem država. Sprašuje se, ali banke res potrebujejo toliko dodatnega kapitala. Kot pojasnjuje, se banke zahtevanemu odstotku kapitala že zdaj prilagajajo s kapitalom, ki ga imajo, in sicer tako, da zmanjšujejo obseg posojil. "Če bodo morale imeti še več kapitala, relativno glede na tvegane naložbe, bo tega zmanjševanja posojil še precej več," opozarja Ribnikar.

"Vedno več komitentov bo slabih" Ribnikar pojasnjuje, da banke, ko zmanjšujejo obseg posojil, izgubljajo dobre komitente in ne dobivajo novih dobrih komitentov, saj so zanje odprta vrata bank čez mejo. "Vedno več komitentov bo slabih. To je precej zanesljiva pot v propad bank," svari Ribnikar in ugotavlja, da lahko želja zaščititi banke pred bankrotom s povečanjem odstotka kapitala, ki ga morajo imeti, vodi v njihov bankrot. Tega po njegovih besedah ne bi bilo ali bi bila verjetnost neznatna, če se ne bi zahtevalo od bank, da morajo imeti relativno še več kapitala.

Lahko bi se izognili zvišanju obrestnih mer Glede poslabševanja bonitetnih ocen nekaterih slovenskih bank je dejal, da bi se lahko v trenutku, ko bo že zaradi politike Evropske centralne banke prišlo do dviga cene denarje, v Sloveniji izognili zvišanju obrestnih mer zaradi poslabšanja bonitetne ocene.

"Za to podobo lahko tudi sami kaj napravimo" Ena od poti do tega je po njegovih besedah izboljšanje podobe, ki jo imajo o slovenskih ustanovah kot dolžnikih tuji upniki. "Za to podobo lahko tudi sami kaj napravimo. Na primer, da ministri in/ali ministrica čim manj nastopajo v javnosti," je zatrdil.

Ribnikar meni, da je AUKN delovala pravilno Ribnikar je nedavno izjavil, da je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb ravnala pravilno, ker je zahtevala, da tri državne družbe sodelujejo pri dokapitalizaciji NKBM. Kot pravi, se je s to izjavo nekaterim morda zameril, vendar pa mu nihče ni rekel, da se s tem ne strinja. S tega zornega kota se mu zdi, da je vlada agencijo ustanovila ne samo zaradi zahtev Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, temveč predvsem zato, da lahko tudi sama ali njeni ministri kritizirajo upravljanje z državnimi naložbami.

Ribnikar je kritičen do sedanjih interpretacij, kakšno bi moralo biti dobro korporativno upravljanje. "Bistvo tega je menda v tem, da lastnik nima nobene besede. Ima jo kdorkoli drugi, kar je skregano z normalno logiko," je zatrdil.

Na vprašanje, zakaj se mu zdi modro, da je država prek treh podjetij v večinski državni lasti podprla dokapitalizacijo NKBM, je odgovoril, da v podjetjih nastajajo prihranki oziroma presežki iz denarnega toka kontinuirano, medtem ko se investicije ne dogajajo ves čas, temveč le v posameznih obdobjih.

V tem vmesnem času se morajo ti prihranki po njegovih besedah varno in verjetno tudi donosno naložiti. "Če podjetja, ki jih omenjate, za to izberejo bančne delnice, ki se ponujajo poceni, je to verjetno pametna odločitev," pravi Ribnikar.

Podjetja ne bodo dolgotrajni lastniki banke Pri tem ocenjuje, da ta podjetja ne bodo dolgotrajni lastniki banke in banka bo končno prešla "v prave roke". To po njegovem prepričanju ne bodo tujci, s čimer bi banka ostala samostojna, ampak bodo en sam tuji strateški investitor, tako da bo banka postala podružnica tuje banke.

Ribnikar za pokojninsko reformo Ribnikar je podprl tudi pokojninsko reformo, saj ta ob trenutnih demografskih trendih ustvarja bolj pošten odnos med zaposlenimi in upokojenci. Povezovanje padca pokojninske reforme na referendumu z znižanjem bonitetne ocene Slovenije pa se mu zdi napačno in neumno, saj se bo ta znižala bolj zaradi drugih razlogov. Glede na potek kampanje in ravnanje zagovornikov reforme se mu zdi čudež, če bo reforma 5. junija potrjena.