Računsko sodišče: Za poplave so odgovorni okoljski ministri (video)

Računsko sodišče je izvedlo revizijo učinkovitosti uporabe evropskih sredstev za zaščito pred poplavami od 1. januarja 2007 do 7. marca 2014, želeli pa so preveriti, ali je Slovenija učinkovito porabila razpoložljiva evropska sredstva za zmanjševanje škodljivega delovanja voda v obliki poplav.

V okviru revizije je računsko sodišče pod drobnogled vzelo ministrstvo, pristojno za okolje, in agencijo za okolje (Arso), ugotovitve so skrb zbujajoče.

Napredek premajhen Na novinarski konferenci je predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel predstavil rezultate revizije in kot glavno problematiko poudaril veliko zamudo zaradi nezadostno pripravljenih projektov in porabo denarja za namene, ki se samo delno nanašajo na poplavno varnost.

Računsko sodišče je tako ugotovilo, da pristojno ministrstvo leta 2007 ni imelo izdelanih programskih in strokovnih podlag, ki bi mu omogočale izbor takšnih projektov, ki bi največ pripomogli k zmanjševanju poplavne ogroženosti. Razpolagalo je zgolj z okvirnimi strateškimi usmeritvami in opisno določenimi cilji ter poznalo nekatera poplavno najbolj ogrožena območja, "niso pa bila poplavna območja sistemsko določena in ovrednotena glede na škodni potencial", navajajo v revizijskem poročilu.

Po letu 2007 je ministrstvo pripravilo več podzakonskih predpisov za področje poplavne varnosti, vendar pa določila in pojmi v teh predpisih med seboj niso usklajeni, še poudarjajo.

Neučinkovito črpanje sredstev Nekaj je bilo storjenega, vendar po mnenju računskega sodišča še vedno veliko premalo, ključno pa je: "Ministrstvo in agencija evropskih sredstev za zmanjšanje škodljivega delovanja voda v obliki poplav nista uporabljala dovolj učinkovito. Priprava in izvedba projektov v programskem obdobju 2007–2013 nista bili izvedeni vsebinsko učinkovito in časovno dovolj učinkovito, priprava projektov za novo programsko obdobje 2014–2020 pa ni bila bistveno bolj učinkovita kot v preteklem programskem obdobju," so poudarili na računskem sodišču, ki od ministrstva in agencije zahteva predložitev odzivnih poročil.

Za obvladovanje poplavne ogroženosti na obstoječih poplavno ogroženih območjih sta ministrstvo in agencija v obdobju, na katero se nanaša revizija, izvajala tudi tako imenovane redne dejavnosti, vendar računsko sodišče meni, da bi se poplavna varnost lahko pomembno izboljšala že, če bi država v večjem obsegu izvajala redna vzdrževalna dela na vodni infrastrukturi.

Kdo je krivec? Na vprašanje, kdo je kriv, da se evropska in nacionalna sredstva (vodni sklad) ne porabljajo ustrezno in v dovolj velikem obsegu, da bi reševali problematiko, je Vesel kot krivca navedel državo oziroma vse ministre za okolje, predvsem tiste, ki so ministrovali na začetku programskega obdobja 2007–2013. V tem obdobju so ministrovali: Janez Podobnik, Karl Erjavec, Roko Žarnić, Franc Bogovič in od marca 2013 Dejan Židan.

V tem programskem obdobju je bilo na razpolago 74,2 milijona evrov evropskih sredstev (sredstva so na voljo do konca leta 2015), do konca leta 2013 pa jih je država porabila 23,2 milijona evrov, je dejal Vesel in ob tem še poudaril, da se je večji del črpanja teh sredstev začel šele proti koncu obdobja. Leta 2010 tako še ni bilo ne duha ne sluha o začetku katerega izmed začrtanih projektov.

Ti projekti so sicer trije: ‒ Bober (spremljanje in analiziranje vodnega okolja), ki samo delno nanaša na poplavno varnost, ‒ zagotovitev poplavne varnosti na področju Savinje, ‒ zagotovitev poplavne varnosti na področju Drave.

Država je tako po mnenju Vesela tista, ki ima večjo odgovornost kot občine. "Najprej bi morala domačo nalogo narediti država," je prepričan.

Iz vodnega sklada, ki ima letno na voljo okoli 25 milijonov evrov za čiščenje vodotokov na najbolj ogroženih poplavnih območjih, je šla vsako leto večina, 14 milijonov, za gradnjo na spodnji Savi, so poročali v oddaji Danes na Planet TV: