Odprava blokad pri javnih naročilih

Z zakonom želi vlada zagotoviti učinkovito pravno varstvo ponudnikov, naročnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil ter obenem racionalizirati revizijske postopke in tako odpraviti blokade, ki se pojavljajo.

Kot je po seji povedal finančni minister Franc Križanič, gre za praktično nov zakon, ki so ga na vladi usklajevali leto dni.

Skrajšanje rokov v predrevizijskem postopku Med spremembami z namenom racionalizacije in skrajšanja postopkov revizije, ki jih uvaja zakonski predlog, je omenil skrajšanje rokov v predrevizijskem postopku med naročnikom in ponudnikom, saj se roki za odziv naročnikov na pritožbe ponudnikov skrajšuje s 15 na osem dni.

Državni revizijski komisij se medtem zaradi vse večje zahtevnosti postopkov pravnega varstva zagotovi možnost daljšega roka za odločanje, s čimer naj bi se zagotovila pravilnost in zakonitost odločitev komisije. V skladu s predlogom se namreč zahteva avtomatično posredovanje zahtevka za revizijo, s katerim vlagatelj ni uspel pri naročniku državni revizijski komisiji.

Vlagatelj bo lahko postopek pravnega varstva prekinil Po sedaj veljavni zakonodaji je naročnik pozval vlagatelja, da se izjasni ali želi nadaljevati postopek pravnega varstva pred državno revizijsko komisijo in šele nato dokumentacijo odstopil v obravnavo komisiji. Glede na nove zakonodajne rešitve, bo naročnik posredoval zahtevek za revizijo, ki mu ni ugodil v celoti, državni revizijski komisiji po uradni dolžnosti. Vlagatelj pa bo lahko postopek pravnega varstva prekinil, če bo tako želel, na podlagi umika zahtevka za revizijo.

Na racionalizacijo postopka pravnega varstva pred državo revizijsko komisijo naj bi vplivala tudi uvedba razjasnjevalnega sestanka z vsemi vpletenimi in možnost pridobitve strokovnih mnenj in angažiranje neodvisnih strokovnjakov in izvedencev za razjasnitev posameznih strokovnih vprašanj. Na ta način naj bi komisija na hitrejši način pridobila vsa potrebna pojasnila in stališča za ugotovitev dejanskega stanja in sprejem zakonite odločitve v revizijskem postopku.

Po novem ima tudi izbrani ponudnik pravico do udeležbe v postopku revizije, naročnik pa lahko nadaljuje postopke naročila tudi v času trajanja revizijskega postopka, ne more pa podpisati pogodbe.

Revizijski postopek se ne more večkrat izvajati o istih kršitvah Ponudnikom se onemogoča, da bi ves čas zahtevali revizijo o isti stvari. Uvaja se namreč pravno načelo non bis in idem, ki v tem primeru pomeni, da se revizijski postopek ne more večkrat izvajati o istih kršitvah v postopku javnega naročanja. Vlagatelj lahko v revizijskem zahtevku uveljavlja le tiste kršitve, ki jih ni navajal v predhodnih zahtevkih. Znan je npr. primer blokade javnega naročila za izvajalca izgradnje nove stavbe mariborske medicinske fakultete.

Predlog zakona uvaja tudi pravno varstvo po sklenitvi pogodbe s ponudnikom. Predlog določa, da bo o ničnosti pogodbe odločalo le eno sodišče, katero bo to, pa bo določila vlada z uredbo.

Vse nepravilnosti se kaznujejo z globo V skladu z določili predloga zakona se izjemoma omogoča tudi nadaljevanje izvedbe naročila, čeprav se odkrijejo nepravilnosti, če bi s prekinitvijo lahko nastala večja škoda. Vse nepravilnosti pa se kaznujejo z globo in če gre za goljufijo, sledi tudi kazenski postopek.

Vlada predlaga natančnejšo ureditev V zvezi z razveljavitvijo postopka oddaje javnega naročila se predlaga natančnejša ureditev tega področja, in sicer navedeni primeri, ko lahko državna revizijska komisija postopek javnega naročila razveljavi. Razlogi za razveljavitev se nanašajo na najhujše kršitve zakonodaje, ki se običajno odražajo tudi v kršitvah temeljnih načel javnega naročanja, kot so gospodarnost, zagotavljanje konkurenčnosti, enakopravna obravnava ponudnikov, sorazmernost itd..

S predlogom zakona se izvršuje odločba ustavnega sodišča in ukinja kazenska taksa, ohranjajo pa se takse v višini od 5000 do 10.000 evrov.

Natančneje je urejeno tudi povračilo stroškov revizijskega postopka. Stranka, ki v postopku pravnega varstva ne uspe, mora namreč naročniku, če v postopku pravnega varstva sodeluje tudi izbrani ponudnik, čigar ponudbo želi izpodbiti vlagatelj zahtevka za revizijo, pa tudi njemu, povrniti vse upravičene stroške nastale z revizijo, vključno s takso.

Kazni vse do 100.000 evrov Kazni za pomanjkljivosti in napake bodo po novem tudi do 100.000 evrov za pravne osebe, za odgovorne osebe pa do 2000 evrov. V izjemnih primerih se bo lahko kazen tudi potrojila. Po novem bo lahko tudi naročnik odgovoren v primeru nevestnega dejanja, je pojasnil Križanič.

Predlog zakona dviga strokovno raven članov državne revizijske komisije. Zakon zahteva, da bodo morali biti člani pravniki z opravljenim pravniškim državnim izpitom izpitom z enakimi standardi, kot veljajo za sodnike na okrožnih sodiščih. Morali bodo imeti tudi dostop do tajnih podatkov države, EU in zveze Nato, tako da bodo lahko odločali o naročilih na obrambnem in varnostnem področju.