Petek, 12. 4. 2019, 4.00
5 let, 7 mesecev
Neugledne gradbene jame bodo v Ljubljani kmalu preteklost
Številni zasebni nasedli nepremičninski projekti v Ljubljani, ki so več let kazili podobo "najlepšega mesta na svetu", so se po koncu krize dvignili kot feniks iz pepela ali pa so na dobri poti, da to postanejo. Večji problem ostajajo zapuščena zemljišča v lasti države, ki ovirajo razvoj sosednjih objektov.
Nekatere zarjavele gradbene ograje, ki so mimoidoče varovale pred padci v globoke gradbene jame, so že nadomestili novozgrajeni objekti.
Hotel Intercontinental na Bavarskem dvoru, stanovanjska soseska Belle vie Tivoli v Spodnji Šiški, šestnadstropni stanovanjski objekt Ypsilon v Zupančičevi jami, rezidenca Luwigana na Prulah so le nekatera izmed večjih uspešno dokončanih projektov. Še več je bilo realiziranih manjših objektov.
Center Šumi in palača Schellenburg med večjimi projekti
Gradbeni stroji trenutno brnijo pri Kongresnem trgu, kjer gradijo poslovno-stanovanjski center Šumi. Poleg soseske Celovški dvori v Šiški rasteta dve stanovanjski stolpnici, gradnjo še štirih stolpičev z 200 stanovanji na drugi strani soseske napoveduje slovaška družba Corwin. Nedaleč stran, med severno ljubljansko obvoznico in Litostrojsko cesto, se gradita dve stolpnici s skupaj sto stanovanji.
Zapuščena gradbena jama ob soseski Celovški dvori, kjer bi moral po prvotnih načrtih stati hotel, je letos oživela. Novi lastniki nasedlih projektov napovedujejo še nadaljevanje gradnje nasedlega objekta Dalmatinka na Dalmatinovi ulici, poleti se začne gradnja Vile in Palače Schellenburg ob Gosposvetski cesti.
Ob Šmartinki 450 novih stanovanj
Ob Velani na Šmartinski cesti se je začela gradnja stanovanjsko-poslovnega kompleksa z okoli 120 stanovanji. Le čez cesto pa podjetje Kostak iz Krškega za jeseni napoveduje nadgradnjo soseske Zelene Jarše. Stanovanja bodo gradili v treh fazah. Skupaj je predvidenih 340 stanovanj, prvih 120 enot bo vseljivih prihodnje leto.
V Knafljevem prehodu se napoveduje oživitev dve desetletji zapuščenega gradbišča Devetka. Skorajšnji začetek gradnje sedmih vila blokov se napoveduje tudi na zemljišču nekdanjega Habjanovega bajerja v Rožni dolini, ki ga je nedavno kupilo podjetje GH Holding.
Skoraj dve desetletji zapuščeno gradbišče v Knafljevem prehodu v Ljubljani.
Po besedah nepremičninskega strokovnjaka Boštjana Boha je bilo pričakovati, da bodo nasedli gradbeni projekti slej kot prej oživeli. "Ni nujno, da so bili vsi ti projekti dobro zastavljeni. Nekateri prvotni investitorji so propadli ali realizirali velike izgube, novi lastniki pa so lahko prišli ceneje do projektov," pojasnjuje Boh.
Usoda Tobačne in Stožic še neznana
Od večjih gradbenih jam v prestolnici tako samevata le še Tobačna mesto in trgovski del Stožic. Še vedno tudi ni znana usoda prenove Plečnikovega stadiona. Začenja pa se nov poizkus obuditve projekta potniškega centra Emonika, gradnje nove železniške in avtobusne postaje s hotelom in nakupovalnim središčem. Vanj namreč vstopa nov igralec - največja madžarska bančna skupina OTP.
Ustavno sodišče je v začetku letošnjega leta primer prodaje nepremičnin za projekt Tobačna mesto vzelo v obravnavo in začasno, do svoje končne odločitve, zadržalo vse aktivnosti v zvezi s prodajo. Stečajni upravitelj družbe Imos-G Grega Erman, ki vodi prodajo kompleksa, je sicer prejel ponudbo avstrijske družbe EWO - Bauträger, ki je ponudila 25 milijonov evrov, in KPL, ki je bil pripravljen plačati 23,10 milijona evrov. Boh glede dokončanja trgovskega dela Stožic ni preveč optimističen. "Trgovskih centrov bo tudi v Sloveniji enkrat preveč in vsi ne bodo preživeli. Hkrati pa se na obstoječem objektu dela velika škoda. Čez nekaj let armiranobetonska konstrukcija verjetno sploh ne bo več uporabna in jo bo treba podreti," opozarja Boh. Dodaja, da bi se namesto trgovskega centra lahko razvila tudi kakšna druga dejavnost.
Tobačna mesto, kjer je predvidena gradnja okoli 600 stanovanj v devetih stolpnicah, s trgovskimi in poslovnimi prostori, ter hotelom s kongresno ponudbo, pa je po Bohovem mnenju tako ogromen projekt, da ni strah le investitorjev, temveč tudi banke.
Prazna zemljišča v državni lasti povzročajo škodo
Od večjih zemljišč, predvidenih za gradnjo, pa v bližnji prihodnosti še ni pričakovati začetka del na zemljiščih v lasti države. Ta so na Bežigrajskem dvoru, Parmovi ulici, pri Križankah, kjer naj bi zrasel novi NUK. Zemljišče ob Masarykovi cesti je v lasti Mestne občine Ljubljana.
V gradbeni jami pri Bežigrajskem dvoru se od leta 1994, ko so jo začeli pripravljati za novo stavbo ministrstva za notranje zadeve, ni zgodilo nič. Zdaj je zemljišče v upravljanju ministrstva za pravosodje in je predvideno za gradnjo nove sodne stavbe.
"Država s tem hromi in ovira razvoj sosednjih objektov, s tem pa nastaja velika škoda," je prepričan nepremičninski strokovnjak.
Pisali smo že, da je zemljišče v Stegnah, kjer je bilo že pred krizo načrtovana gradnja Korotanskega naselja z 800 stanovanji, prešlo v roke novega lastnika. Začetek gradnje še ni znan. Boh predvideva, da bodo novi lastniki med novo nepremičninsko krizo zemljišča razvijali in pridobivali dovoljenja, nato pa kot prvi skočili na nepremičninski trg. Takšne priložnosti na primer vidi še v Podutiku, Stanežičah in še kje.
7