Naložbe v razvoj so nujne, tudi če je kriza

V Sloveniji je bilo v lanskem letu po podatkih državnega Statističnega urada za raziskovalno-razvojne projekte porabljenih dobrih 894 milijonov evrov oziroma 2,47 odstotka domačega BDP-ja. V poslovnem sektorju (podjetja) so za tako imenovani RRD namenili skoraj tri četrtine vseh omenjenih sredstev (73,9 odstotka) ali nekaj več kot 660 milijonov evrov. Tisti, ki v tem kroničnem pomanjkanju sredstev in prezadolženosti domačih podjetij, še najdejo denar, ga vložijo v razvoj in raziskave, pravijo poznavalci. Brez razvoja ni dolgoročnega preživetja podjetij v vse bolj globalizirajočem se svetu. V EU-ju so se lani naložbe v RRD povečale za skoraj devet odstotkov Podjetja s sedežem v EU-ju so po podatkih Evropske komisije v lanskem poslovnem letu kljub krizi povečala naložbe v razvoj in raziskave za skoraj devet odstotkov (8,9), kar je še več kot leta 2010, ko se je obseg denarja za razvoj in naložbe v podjetjih s sedežem v evropski 27-terici povečal za dobrih šest odstotkov v primerjavi z letom poprej. Globalno povprečje naložb v raziskave in razvoj se je v lanskem letu povečalo za 7,6 odstotka. Boscarol: Če imaš inovativne izdelke, potem z denarjem ni težav "Mi z denarjem za razvoj nimamo težav," pravi Ivo Boscarol, prvi mož Pipistrela. Na letni ravni v razvoj in raziskave vložijo med dva in dva in pol milijona evrov. Zaradi bonitetne ocene AAA, ki jo ima Pipistrel, ki je vodilni svetovni proizvajalec ultralahkih motorno-jadralnih letal in je že trikrat prejel tudi prestižno Nasino nagrado za letalo prihodnosti, mu tuje banke same ponujajo denar. "Za zdaj sem nam ni treba preveč zadolževati, ker imamo tako inovativne izdelke, da so jih kupci pripravljeni plačati vnaprej," zadovoljno pove Ivo Boscarol. Imeti take izdelke, ki jih konkurenca nima in so tako zanimivi za kupca, da jih plačajo z avansi, zagotavljajo podjetju denar za razvoj, zelo resno opozarja prvi mož ajdovskega Pipistrela, ki ima velike načrte za proizvodne obrate za svoja letala tudi zunaj naših meja.

Kraljič: Pomanjkanje denarja za razvoj in raziskave je eden temeljnih slovenskih problemov Peter Kraljič, menedžerski guru in nekdanji dolgoletni svetovalec in direktor svetovne svetovalne hiše McKinsey, opozarja, da je pomanjkanje sredstev za naložbe v razvoj in raziskave eden naših temeljnih problemov. Še več, Kraljič meni, da je problem to, da država, torej vlada, zelo znižuje proračun za raziskave in razvoj. Cilj Evrope je, da se najmanj tri odstotke BDP-ja vloži v razvoj in raziskave, Slovenija pa je še zelo daleč od te meje, nekje pri dveh odstotkih. Pri tem pa ni popolnoma jasno, kako fokusirano Slovenija vlaga ta denar. Sosednja Avstrija je v zadnjih letih ta odstotek, namenjen za raziskave in razvoj dvignila, na več kot tri in tudi točno opredelila šest oziroma sedem področij, v katera največ vlagajo. Prav zato obstajajo velike možnosti, da bi avstrijska podjetja s teh področjih bila tudi globalno konkurenčna.

Tajnikar: V Sloveniji smo žal sprejeli funkcijo podizvajalcev Ekonomist Maks Tajnikar opozarja, da je težava Slovenije slaba struktura gospodarstva in žalostno dejstvo, da smo v Sloveniji v glavnem sprejeli funkcijo podizvajalcev, naše gospodarstvo pa se ni razvilo v gospodarstvo dodane vrednosti, ki je tudi najbolj konkurenčno in dobičkonosno. Na drugi strani pa je domača farmacevtika tipičen sektor, ki hitro raste, tudi zaradi velikih naložb v razvoj in raziskave. Krka in Lek (Novartis) v vrhu po naložbah v RRD tudi onstran naših meja V novomeški Krki, ki je eden največjih zaposlovalcev v Sloveniji, so v zadnjih letih za razvojno-raziskovalno dejavnost namenjali dobrih 90 milijonov na leto, kar predstavlja okoli devet odstotkov prodaje njihovih izdelkov in storitev. Samo lani so v raziskave in razvoj vložili 93 milijonov evrov. Kot zatrjujejo v Krki, je v polnem teku graditev centra za zdravilne učinkovine, ki bo vreden 45 milijonov evrov, več kot deset milijonov pa bo pri tem projektu zagotovila Evropska unija.

Tudi Novartis, pod okrilje katerega od leta 2002 spada tudi Lek, je v zadnjih desetih letih za razvoj in raziskave v Sloveniji namenil kar 1,25 milijarde evrov, kar pomeni približno sto milijonov evrov na letni ravni. Vlagali so v laboratorije na vseh lokacijah v Sloveniji, med ključnimi naložbami pa so bili zagotovo novi, letos oktobra odprti razvojni center biofarmacevtike v Mengšu, pa tudi posodobitev proizvodnje na Prevaljah. Skratka, farmacevtika je zagotovo v vrhu naložb v razvoj in raziskave, ki prinašajo dodano vrednost, dobiček pa tudi nova delovna mesta.

Podjetja, ko izplačajo plače, nimajo denarja za razvoj – takšna je slovenska stvarnost Zgolj z zategovanjem pasu in ob takšni ekonomski politiki ni in ne bo denarja za razvoj, poudarja ekonomist Maks Tajnikar. "Ko podjetje odšteje za plače, prezadolženemu podjetju zmanjka sredstev za razvoj in raziskave," takšna je slovenska gospodarska stvarnost. Brez spremembe ekonomske politike na tem področju bomo še naprej padali. Vse manj denarja za razvoj in raziskave, vse dalje smo od konkurence Slovenija bi morala vlagati najmanj štiri odstotke BDP-ja v razvoj in raziskave, od tega najmanj tretjino država, je prepričan Peter Kraljič. Če tega ne bo, ne bo preboja! Z večjimi vložki v razvoj in raziskave pa bi na nekaterih gospodarskih področjih lahko dohiteli ali celo prehiteli tekmece. Dokler bomo sredstva za tako imenovani RRD zmanjševali, prezadolžena podjetja pa ne bodo imela denarja za razvoj, bomo samo še zaostajali in bo iz leta v leto slabše in slabše, opozarja Peter Kraljič. V Nemčiji kot tudi drugod v EU-ju (Švedska v projekte RRD vlaga skoraj štiri odstotke domačega BDP-ja na leto) dvigajo delež sredstev za razvoj in raziskave, samo tako bodo tamkajšnja podjetja lahko dvignila svojo konkurenčnost na trgu, sicer ne bodo mogla preživeti. Nemci so to že zdavnaj spoznali, meni Peter Kraljič.