Moč razuma in integritete – pot do boljšega zdravja zaposlenih

Posvet, imenovan Žužkovi dnevi, nosi ime po izrednem strokovnjaku, pokojnem doktorju prava, ki ga je odlikoval izjemen čut za sočloveka in pravičnost. To je bil dr. Ivan Žužek. Namen strokovnega posveta je bil, da bi bili delavci v obrti in drobnem gospodarstvu deležni dodatnega strokovnega usposabljanja in da bi dobili širino, ki jo vsak dela zmožni človek danes nujno potrebuje za lažje razumevanje potreb današnjega časa, za lastno dobro psihofizično počutje, pa tudi za korektno opravljanje dela znotraj podjetij, kjer s(m)o zaposleni. Cilj sindikata obrti je torej proaktivno, državotvorno delovanje naših sodelavcev, članov sindikata in vseh zaposlenih v obrti in drobnem gospodarstvu. Posvet, ki se ga je udeležilo 56 oseb, je vodil predsednik SOPS Peter Jančar, med udeleženci pa so bili Vida Kožar, direktorica PTZ, Janez Šauperl, predsednik skupščine ZDOPS, Majda Marolt, predsednica SKVNS, člani glavnega odbora SOPS, sindikalni zaupniki in mlajša generacija podjetnikov, ekipa Dignitas in drugi.

Osrednji temi strokovnega posveta sta bili poklicne bolezni in zdravo delovno okolje.

Izbor strokovnjakov so prepustili glavnemu odboru SOPS, po odzivu udeležencev pa so delo ustrezno opravili. Svoje znanje so na posvetu delili Mladen Markota iz IRSD, Matej Avbelj, Metoda Dodič Fikfak, Kornelija Marzel, namestnica Varuha človekovih pravic, in osrednja razvijalka orodij OiRA v Sloveniji Nataša Kramar.

Prvo strokovno predavanje Ko poklicne bolezni trčijo ob konflikt različnih interesov je začel Mladen Markota iz IRSD in uvodoma dejal, da na problematiko poklicnih bolezni ne moremo gledati ločeno od celotnega sklopa varnosti in zdravja pri delu. Po njegovih besedah se na tem področju obrestuje tvegati, saj se vse skriva za lažno solidarnostjo. ZVZD-1 pri delu daje moč v roke tako delavcem kot delodajalcem, pa vendar je prav ta moč, ko se uporabi, prepogosto povod za konflikte in travme. Delavec lahko po 52. členu ZVZD odkloni delo, ki je nevarno za zdravje, pa vendar se delavci zaradi strahu pred izgubo dela za to ne odločajo. Po besedah govorca na inšpektoratu z nostalgijo gledajo na leto 2003, ko so imeli 12 prijav poklicnih bolezni. Lani, torej leta 2015, je bilo 0–1 prijave. To je slovenska realnost. Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni, sprejet leta 2003, odreja, da se seznam poklicnih bolezni skladno z novimi spoznanji stroke ponovno pregleda in po potrebi dopolni najmanj vsakih pet let, kar pomeni, da bi do danes moral ta pravilnik biti že dopolnjen. Delodajalca noben akt ne zavezuje, da plača verifikacijo poklicne bolezni. Spodbudno je sicer, da je prav zdaj ministrstvo za zdravje ustanovilo skupino, ki bo preučila problematiko poklicnih bolezni. Vendar, kot je dejal že Noam Chomsky, "ko želite, da se nič ne zgodi, ustvarite skupino". Inšpektor je tako sklenil, da se v 30 letih na področju javnega zdravja ni naredilo nič.

Sledilo je sporočilno zelo globoko predavanje Mateja Avblja z naslovom Ali lahko korektni medsebojni (družbeni) odnosi vodijo k polnemu izkoristku človekovih potencialov.

Po Avbljevih besedah lahko samo korektni odnosi vodijo do polnega izkoristka človekovih potencialov, vendar težava nastane zaradi človekovega drugačnega razumevanja pojma korekten odnos. Ljudje smo si različni, vendar nam to ne daje odveze, da ne bi ravnali v skladu z lastno predstavo občečloveškega dobrega in moralnega. Avbelj trdi, da se bistvo korektnega medsebojnega družbenega odnosa skriva v besedi integriteta. "Integriteta je najprej vezana na posameznika, na človeka, ki mu zaradi enakega človekovega dostojanstva priznavamo elementarno človeško enakovrednost in s tem enakopravnost. Bistvo priznavanja enakovrednosti je v tem, da ima vsak v mejah enake pravice drugega možnost samouresničiti se – torej kar se da polno izkoristiti svoje človeške potenciale. To pravico vsakomur med nami daje človekovo dostojanstvo, ki je vrhovna evropska, zahodna civilizacijska vrednota. Pomembno je, da oseba, ne le o teh vrednotah in predstavah dobrega pridiga, temveč, da jih tudi živi. Srž korektnosti medsebojnih družbenih odnosov je torej v elementarnem, osnovnem spoštovanju vsakega posameznika kot avtonomne osebe, ki mi je kot taka enakovredna."

Avbljevo predavanje je poželo vidno odobravanje tudi predavateljice, ki je bila na vrsti za njim. To je bila strokovnjakinja Metoda Dodič Fikfak s temo Kaj je verifikacija poklicne bolezni?. Po besedah Fikfakove je odkrivanje poklicnih bolezni v Sloveniji po letu 1990 praktično usahnilo, čeprav njihovo odkrivanje zahteva zakonodaja. Vzrok za neodkrivanje poklicnih bolezni je to, da v Sloveniji zdravje in varnost pri delu v celoti financira delodajalec. "Seveda pa mu – enako kot delodajalcem drugje na svetu – odkritje poklicne bolezni ni v interesu. Temeljno vprašanje je, ali se lahko verifikacija poklicne bolezni v Sloveniji izvede na podlagi danes veljavne zakonodaje. Pri sumu na poklicno ali okoljsko bolezen zaradi izpostavljenosti azbestu je pot utečena, za druge poklicne bolezni pa ne. Po besedah Fikfakove je torej nujno, da se sprejme ustrezen predpis, ki bo na novo uredil celotno verigo odkrivanja, verifikacije in registracije poklicne bolezni. Do takrat pa ni enoznačnega nasveta, kaj naj delavci naredijo, če sumijo, da so poklicno bolni."

Kornelija Marzel je v nadaljevanju poudarila, da je treba v ljudeh vzbuditi skrb za lastno zdravje in prevzemanje odgovornosti, saj brez zdravja vse izgubi svojo vrednost. Prav zato, ker je zdravje ena temeljnih človekovih vrednot, je še toliko večja odgovornost posameznikov, da poskrbijo zase in za zdravje svojih bližnjih. Če smo v vlogi delodajalca, pa je odgovornost toliko večja, ker imamo na skrbi tudi zaposlene. Osrednji poudarek je namestnica varuhinje namenila dostojanstvu na delu kot temelj človekovih pravic. Dostojanstvo je univerzalna vrednota, omenjena tako v ustavi kot v preambuli Splošne deklaracije človekovih pravic, in je osnova za vse druge človekove pravice. Dostojanstvo ni nekaj, kar je dano samo po sebi, temveč ima temelj v priznavanju drugih z medsebojnim spoštovanjem, upoštevanjem, enakovrednim obravnavanjem. Če se medsebojna korektnost zapisanega med ljudmi ne izkazuje vsakodnevno, se pojavljajo bolečine, ponižanja. Vsak izmed nas si želi, da ga drugi ljudje spoštujejo, da ne prizadenejo njegovega dostojanstva ter da spoštujejo osebno integriteto posameznika v najširšem pomenu besede.

Po predstavitvi Marzelove je sledila podelitev nagrade natečaja Pomladni veter – varnost in zdravje je naša skupna skrb in zaveza. Namen natečaja je bil spodbuditi dialog med delodajalci in delavci s področja varnosti in zdravja pri delu, pridobiti vpogled v najboljše prakse izvajanja varnosti in zdravja na delovnem mestu ter najboljši načrt promocije zdravja na delovnem mestu. Najboljši načrt promocije zdravja na delovnem mestu z vidika vključenosti delavcev je imelo po mnenju strokovne žirije podjetje Meroslovje Lotrič, zato je SOPS priznanje in vrednostni bon Sava hotels&resorts v vrednosti 300 evrov podaril zaposlenemu v podjetju, ki je sodeloval pri pripravi prijavnice na natečaj. Na koncu posveta je Kramarjeva udeležencem predstavila še razvita orodja OiRA, ki so namenjena pripravi samoocene tveganja na delovnem mestu. (V projektu SKUPAJ – gradniki zdravja, je partnerski konzorcij razvil orodja za delovna mesta pek, trgovec in mesar. Orodja so objavljena tudi na spletni strani MDDSZ.)

V okviru projekta je SOPS izvedel še številna usposabljanja za mlade, ki vstopajo na trg dela, tri usposabljanja delovno aktivnega prebivalstva, organiziral in izpeljal strokovni posvet, izvedel dve usposabljanji z orodji OiRA, prilagojeni delovnemu mestu mesarja in peka, sopripravil in se udeležil dveh študijskih obiskov v tujini z namenom prenosa dobrih praks, izvedel natečaj najboljše prakse načrta promocije zdravja na delovnem mestu, vseskozi objavljal članke v glasilu Delavec ter na spletni strani www.sops.si, sodeloval pri pripravi vsebin za sklepni zbornik projekta, ponujal strokovno podporo in pomoč pri koordinaciji projekta vodilnemu partnerju ipd.

Kakšen je torej vsesplošni cilj projekta? Cilj je integracija osebne odgovornosti v delovno okolje, ki bo privedla do zdravega človeka in zdravega delovnega mesta. Da bi dosegli želen cilj, ne smemo prehitevati časa ali biti nepotrpežljivi, prav tako si zaradi statusa quo, ki ga lahko poimenujemo "stopnja pred katastrofo", ne smemo privoščiti stoične ravnodušnosti. Igra interesov, preigravanje možnosti za dosego lastnega egoističnega cilja, se bo v naši zavesti preprosto morala umakniti pomembnejšim vsebinam, vrednotam in ravnanjem, sploh v zvezi z zdravjem.  

Prva možnost je, da se vsak pri sebi spusti s piedestala občutka večvrednosti in vsemogočnosti ter pohlevno prizna soljudem enakopravnost in enakovrednost. Druga možnost je, da vodilni v podjetju oz. na vseh družbenih položajih svojo "moč in avtoriteto" aktivirajo tako, da s svojim ravnanjem ne razbijejo sodelovanja med svojimi delavci, ki so dejansko njegovi sodelavci.  

Osrednje sporočilo naj tako ostane: na prvem mestu je človek, zato mi navada kot človeku nalaga, da z odgovornostjo poskrbim za lastno varnost in varnost svojega  bližnjega.

Vse drugo bo sledilo po naravni poti.

Posvet je bil organiziran v sklopu projekta SKUPAJ – gradniki zdravja, S skupnimi prizadevanji delodajalcev in delojemalcev v trgovinski, storitveni in proizvodni dejavnosti do spoznanja vrednosti preventive, ki ga je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letih 2015 in 2016 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.