Mencinger: Banke so takrat vsiljevale posojila

Poročilo (strogo zaupno) Banke Slovenije o slabih terjatvah naših dveh največjih državnih bank (NLB in NKBM), ki je očitno prekmalu ušlo iz bančnih krogov, je zelo razburilo slovensko javnost. Velikanska posojila brez zavarovanja so skoraj potopila zlasti našo največjo banka NLB, ki se utaplja v več kot dveh milijardah slabih (zelo tveganih) in slabo zavarovanih posojil.

NLB si od SCT-ja in Zvona 1 ne mora obetati velikega poplačila od več kot tristomilijonskega dolga Kdo je kriv za to, da so prvi možje SCT-ja,Vegrada, Zvona 1 Holdinga, operaterja T-2 in številni drugi, tudi posamezniki, ki jih je menda kar nekaj med srečnimi posojilojemalci, skorajda na lepe oči dobivali astronomske vsote posojil? Da NLB od SCT-ja v stečaju, ki mu dolguje okoli 187 milijonov evrov (zavarovanj le za 39 milijonov), ali od Zvona 1 Holdinga, ki dolguje 115 milijonov, zavarovanj pa ima le za 35 milijonov, ne more računati na velikansko povračilo, je jasno. Kdo je najbolj kriv za nasedle bančne terjatve? Je prvi nadzornik bančnega sistema Banka Slovenije padel na izpitu?

Klemenčič: Večkrat smo opozorili na korupcijska tveganja v bančnih krogih Predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič ne želi prejudicirati ugotovitev, saj bo komisija v prihodnjih dneh objavila celovito poročilo o korupcijskih tveganjih v bančnem sistemu, poudarja pa, da so v preteklosti ne samo javno pristojne organe in institucije opozarjali na nevarnost korupcijskih tveganj v bančnem sistemu, zlati v naših največjih državnih bankah, odgovornost za to pa je vsekakor v regulatorju trga (Banki Slovenije, op. p.) ter nekdanjih upravah in nadzornih svetih naših največjih bank v večinski državni lasti.

Masten: Če bi vodili bolj agresivno izterjavo dolga, bi bilo več stečajev podjetij Igor Masten, ekonomist in še letos tudi nadzornik v NLB-ju, meni, da so za nastal položaj slabih (nezavarovanih) posojil odgovorni vsi: regulator bančnega trga Banka Slovenije ter nekdanje uprave in nadzorni sveti naših največjih bank. Ob teh slabih bančnih terjatvah so bili v preteklih letih vsi precej neaktivni, tako država kot tudi regulator trga, pa ne nazadnje tudi nadzorniki. V primeru NLB-ja prejšnja uprava in nadzorni svet (član tudi Igor Masten) nista mogla preprečiti nastanka teh slabih posojil, ker so bila ta posojila dana v času Kramarjevega vodenja NLB-ja v obdobju 2005–2008. Se pa samo ponuja vprašanje, ali bi bil problem slabih posojil manjši, če bi bila prejšnja uprava in nadzorni svet bolj aktivna. Po drugi strani pa bi mi (NLB), če smo povsem objektivni, lahko vodili bolj agresivno politiko izterjave dolga. Gotovo bi to pomenilo, da bi bilo v samem NLB-ju manj slabih posojil, zagotovo pa bi bilo zaradi tega tudi več stečajev podjetij, opozarja nekdanji nadzornik naše največje državne banke.