Lani več kot petina delovno aktivnih prebivalcev starih 50 ali več let

Med delovno aktivnimi se je glede na leto 2009 povečal delež višje- in visokoizobraženih, zmanjšal pa delež oseb z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo. Največ ljudi je starih med 45-49 let Kot je v tem tednu objavil državni statistični urad, je bilo med starimi 50 ali več let 23 odstotkov vseh moških in 19 odstotkov vseh žensk, med starimi 29 ali manj let pa 17 odstotkov vseh moških in 15 odstotkov vseh žensk. Najbolj množična od petletnih starostnih skupin je skupina 45-49 let, v kateri je bilo 16 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Po regijah je bil delež delovno aktivnega prebivalstva, starega 50 ali več let, najvišji v zasavski in pomurski statistični regiji (po 24 odstotkov), najnižji pa v osrednjeslovenski in gorenjski regiji (po 20 odstotkov). Najmanj delovno aktivnih mladih je v Zasavju Najvišji delež delovno aktivnega prebivalstva, starega 29 let ali manj, je bil v osrednji in jugovzhodni Sloveniji ter na Gorenjskem (po 17 odstotkov), najnižji pa v zasavski statistični regiji (po 14 odstotkov).

Povprečna starost delovno aktivnega prebivalstva se v enem letu ni bistveno spremenila. Konec leta 2010 je bila enaka kot ob zaključku predhodnega leta, in sicer 40,9 leta. Delovno aktivni moški so bili v povprečju stari nekaj manj kot predhodno leto, in sicer 41 let, ženske pa 0,1 leta več kot konec 2009, to je 40,8 leta.

V zadnjih petih letih se je povprečna starost žensk sicer povečala bolj kot pri moških, kar pomeni, da se je razlika v povprečni starosti med delovno aktivnimi moškimi in ženskami v tem času zmanjšala. Konec leta 2005 je znašala ta razlika 0,6 leta.

Polovica zaposlenih s srednješolsko izobrazbo Od vseh okoli 819.000 delovno aktivnih decembra lani jih je 58 odstotkov imelo srednješolsko, 15 odstotkov osnovnošolsko ali manj, 26 odstotkov pa višje- ali visokošolsko izobrazbo.

V primerjavi z decembrom 2009 delež delovno aktivnih oseb z višje- ali visokošolsko izobrazbo povečal za 1,5 odstotne točke, predvsem na račun deleža oseb z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo, ki se je zmanjšal za 1,2 odstotne točke.

Po regijah je bil delež delovno aktivnih z višje- ali visokošolsko izobrazbo daleč največji v osrednjeslovenski statistični regiji, kjer je znašal skoraj 34 odstotkov. Sledile so obalno-kraška (nekaj nad 25 odstotkov), goriška in gorenjska (okoli 24 odstotkov) ter podravska statistična regija (okoli 23 odstotkov).

Najnižji delež višje- ali visokošolsko izobraženih delovno aktivnih je imela pomurska statistična regija, in sicer 19 odstotkov. To je bila tudi edina regija, kjer je imelo delovna mesta manj višje- ali visokošolsko kot osnovnošolsko ali manj izobraženih delovno aktivnih oseb. Slednjih je bilo nekaj manj kot 20 odstotkov.

Delavno aktivnih več kot 30.100 invalidov Statistični urad je tokrat prvič objavil podatke o delovno aktivnih invalidih. Decembra lani je bilo delovno aktivnih (brez kmetov) nekaj več kot 30.100 invalidov, približno 16.700 moških in 13.400 žensk. Največ invalidov je bilo zaposlenih v predelovalnih dejavnostih (okrog 11.300), sledili sta dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (3300) ter trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (2500).

Največ voznikov in prodajalk Najbolj razširjeni skupini poklicev po novi klasifikaciji sta bili konec 2010 pri moških vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev (4,8 odstotka delovno aktivnih moških) ter komercialni zastopniki za prodajo (trije odstotki), pri ženskah pa prodajalke (7,2 odstotka delovno aktivnih žensk) in tajnice (5,5 odstotka).