Povprečen Slovenec za okolje prispeva več kot povprečen državljan EU

V Parizu od ponedeljka poteka svetovni podnebni vrh, na katerem predstavniki držav razpravljajo o globalnem segrevanju. Pred odhodom v ZDA se je vrha udeležil tudi slovenski premier Miro Cerar in napovedal okrepitev financiranja Slovenije na področju podnebja. Ob tem smo po najnovejših dostopnih podatkih preverili, kakšne so aktualne okoljske dajatve v Sloveniji in EU, koliko proračuna Slovenija napolni z okoljskimi dajatvami in nekatere okoljske kazalce v Sloveniji.

Slovenija z najvišjimi davki na okolje med članicami EU Višina okoljskega davka glede na pobrane davke in socialne prispevke je bila leta 2013 v Sloveniji najvišja med vsemi članicami Evropske unije (EU). Okoljski davek v Sloveniji prispeva dobre štiri odstotke več v skupno vsoto pobranih davkov in prispevkov, kot je povprečje v državah članicah EU.

Slovenija je ena šestih članic EU, ki so med letoma 2003 in 2013 povišale delež okoljskega davka glede na skupne pobrane davke. Stopnja okoljskega davka glede na vse davke se je bolj kot v Sloveniji povzpela le še v Estoniji, na ravni EU pa se je ta zmanjšala za dobrega pol odstotka.

Slovenija na drugem mestu v EU glede deleža okoljskega davka v BDP Okoljski davek predstavlja večji delež BDP le še v eni članici EU, to je na Danskem. V Sloveniji okoljski davek prispeva skoraj 1,5 odstotka več v BDP, kot je povprečje EU. Najmanjši delež BDP okoljski davki predstavljajo v Litvi.

Največ denarja na osebo za okolje prek okoljskih davkov so v letu 2013 namenili Danci. Povprečno je vsak prebivalec EU za okolje prek davkov prispeval 653 evrov, Slovenec 27 evrov več. Najmanj je prispeval Romun, to je 148 evrov.

Okoljske davke najbolj dvignili Estoncem V letu 2013 se je glede na leto 2003 prispevek za okolje najbolj povečal Estoncu, bolj kot pa Slovencu šestim državljanom EU. Na Cipru in Portugalskem je moral prebivalec v letu 2013 odšteti manj evrov za okolje kot v letu 2003.

Višina okoljskega davka Sloveniji ni zagotovila kakovostnega okolja Po raziskavi kakovosti življenja, ki jo je objavila OECD in v katero prispeva tudi področje ekologije, je kakovost okolja v Sloveniji slabša od več kot polovice članic OECD. Slovenija se izkaže slaba predvsem pri onesnaženosti zraka v mestih, saj je ta manj kakovosten od povprečja OECD. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da bo onesnaženost zraka postala najmočnejši ekološki vzrok za prezgodnjo umrljivost.

Na področju kakovosti voda se je Slovenija izkazala precej bolje, saj je 88 odstotkov Slovencev zadovoljnih s kakovostjo vode. To je sedem odstotkov več, kot je povprečje OECD. Z vodo so sicer najbolj zadovoljni na Islandiji in v Švici.

Izpust toplogrednih plinov leta 2012 v Sloveniji višji kot leta 1990 Medtem ko so se izpusti toplogrednih plinov na ravni EU med letoma 1990 in 2012 zmanjšali, so se v Sloveniji v enakem obdobju povečali. Zahvala gre več kot 110-odstotnemu povečanju toplogrednih izpustov v sektorju nastanka plina transport.

V Sloveniji večji tudi izpusti CO2 Za razliko od Evrope, ki je izpuste CO2 zmanjšala, je Slovenija med letoma 1990 in 2012 povečala izpuste CO2 in s tem prehitela evropsko povprečje izpustov CO2.