Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
29. 6. 2011,
15.52

Osveženo pred

8 let, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 29. 6. 2011, 15.52

8 let, 4 mesece

Križanič in Almunia o NLB, Adrii in SID

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Finančni minister Franc Križanič se je sestal z evropskim komisarjem za konkurenco Joaquinom Almunio, ki je pristojen za odobravanje državnih pomoči.

Pogovarjala sta se o Novi Ljubljanski banki, Adrii Airways ter SID banki. V vseh treh primerih želi komisija od Slovenije dodatne informacije, preden bo sprejela odločitve. O vlogi države pri dokapitalizacijah Minister Križanič je po sestanku s komisarjem povedal, da sta se pogovarjala o dokapitalizacijah na nekaterih področjih in vlogi države pri teh dokapitalizacijah, ki so potrebne v razmerah po krizi. "Izpostavljene so bile tri različne institucije, kjer ima naše narodno gospodarstvo poseben interes, ki so sistemske narave in kjer komisija želi dodatne informacije s tega področja," je pojasnil minister. To so po njegovih besedah NLB, Adria Airways in SID banka.

V vseh treh primerih postopki, povezani z državnimi pomočmi, že tečejo in so v različnih fazah. Slovenija je v vseh treh primerih o svojem ukrepanju Evropsko komisijo pravočasno obvestila, vendar ta za končno presojo potrebuje še dodatne podatke, je še dejal minister.

"Prvenstveni motiv Slovenije je sodelovanje zasebnega sektorja" Prav tako je minister pojasnil, da je komisarja seznanil s tem, da je prvenstveni motiv Slovenije sodelovanje zasebnega sektorja pri teh projektih in da država vanje vstopa v deležu nad njeno proporcionalno udeležbo samo, če je to potrebno.

Potrebno pa je, če na drugi strani ni dovolj interesa in če gre za sistemska podjetja, ki zagotavljajo normalno delovanje slovenskega malega in izjemno odprtega gospodarstva, je povedal minister.

Ob tem je minister Križanič v povezavi z NLB poudaril, da si pri tako pomembni banki "ne moremo privoščiti, da dokapitalizacija, če je zahtevana, ne bi uspela".

Po dokapitalizaciji bi sicer slovenska vlada deleže, ki jih je na tak način pridobila, odprodala po primerno visoki ceni, saj nima interesa povečevati lastništva, ima pa interes, da banka deluje stabilno in kakovostno, je še dejal minister.

Komisar Almunia je po Križaničevih besedah vzel na znanje probleme, s katerimi se na tem področju letos ubada Slovenija, ter dejstvo, da bo država tam, kjer se sedaj več izpostavlja, pozneje to tudi odprodala po ustrezno visoki ceni.

Na vprašanje, do kdaj mora Slovenija komisiji posredovati podatke, ki jih ta zahteva, je minister odgovoril, da pri različnih primerih različno.

V komisiji čakajo na celosten načrt prestrukturiranja V primeru NLB bi to po njegovih besedah morala storiti v naslednjih tednih. Komisija od Slovenije pričakuje dokončen program prestrukturiranja z zelo jasnim programom njegovega izvajanja.

Evropska komisija je v začetku marca odobrila dokapitalizacijo NLB v višini do 250 milijonov evrov. Ukrep je odobrila začasno, s ciljem zagotavljanja finančne stabilnosti, dokončno odločitev pa bo sprejela po prejemu načrta prestrukturiranja NLB, za pripravo katerega ima Slovenija šest mesecev časa.

Križanič je sicer z Almunio govoril o celotnem dosjeju NLB, torej tudi o verjetni novi dokapitalizaciji, glede katere pa ni znanega še nič konkretnega.

Vloge KBC Križanič "ne more komentirati" O vlogi KBC pri verjetni novi dokapitalizaciji NLB minister danes ni želel govoriti, češ da tega "ne more komentirati". Povedal je le, da pridejo v četrtek v Ljubljano predstavniki KBC. V četrtek bo v Ljubljani tudi skupščina NLB.

Na KBC v Bruslju pa so v povezavi s tem danes sporočili le, da dokler ni o dokapitalizaciji znanega nič konkretnega, ne morejo odgovarjati na hipotetična vprašanja.

Adria ni pod takšnimi omejitvami kot NLB V povezavi z Adrio je minister pojasnil, da v zadnjih desetih letih ni dobila državne pomoči, zato ni pod takšnimi omejitvami kot NLB, vsekakor pa mora izpolniti vse pogoje, da bo pomoč odobrena.

Prošnjo glede pomoči Adrii je Slovenija v Bruselj poslala marca, a takrat je bilo pričakovano, da gre za manjši znesek, ki bi bil dan kot subvencija. To prošnjo so nato dopolnili in sedaj teče postopek o večjem znesku, vezanem na popolno prestrukturiranje. Vlada je komisiji poslala v odobritev pomoč Adrii Airways v višini 49,5 milijona evrov.

Pozitiven odziv bank na načrt prestrukturiranja Adrie Vodstvo Adrie pa se je sestalo s predstavniki bank upnic ter jim predstavilo dokončen načrt prestrukturiranja družbe. Banke so načrt prestrukturiranja po besedah glavnega izvršnega direktorja Adrie Airways Klemna Boštjančiča sprejele pozitivno, po pregledu načrta pa je pričakovati odločitev bank o konverziji terjatev.

"Dodatno je treba osvetliti koncept" SID banke V povezavi s SID pa je minister dejal, da je treba "dodatno osvetliti njen koncept kot državne razvojne banke".

"Tipične evropske akcije" "Dejstvo je, da v vseh treh primerih gre za tipične evropske akcije, ki jih izvajajo tudi druge evropske države na teh istih treh področjih, se pravi sistemska banka, letalski prevoznik in razvojna banka v 100-odstotni državni lasti, vezana na izvozno zavarovalnico," je še povedal minister Križanič.

To, da se na teh področjih potrebuje ali dokapitalizacijo ali prestrukturiranje, je po njegovih besedah v časih po krizi precej značilen pojav.

V komisiji potrdili ministrove besede V komisiji pa so v bistvu le potrdili ministrove besede, da sta se z Almunio pogovarjala o NLB, Adrii in SID banki ter da komisija želi dodatne informacije. "Na tej točki čakamo na informacije, ki smo jih zahtevali," je dejala tiskovna predstavnica Almunie Amelia Torres.

V povezavi z NLB je poudarila, da čakajo na "celosten načrt prestrukturiranja", ki ga zahtevajo za vsako banko, ki v postkriznem obdobju dobi državni pomoč.

O potrebi po novi dokapitalizaciji NLB in možnosti, da jo bo komisija odobrila, Torresova ni želela ugibati, češ da mora o tem najprej odločiti slovenska vlada. Dejala je le, da obstaja možnost odobritve nove pomoči, če je ta nujna za zagotavljanje finančne stabilnosti, a pod določenimi pogoji.

Tudi Torresova ni želela govoriti o konkretnih rokih, v katerih pričakujejo informacije iz Slovenije. Poudarila je le, da je pomembno vedeti, da je v primeru omenjenih pomoči v interesu države, da informacije posreduje čim prej in da je odločitev komisije sprejeta čim prej.

Ne spreglejte