Sreda, 29. 6. 2011, 15.52
8 let, 4 mesece
Križanič in Almunia o NLB, Adrii in SID

Pogovarjala sta se o Novi Ljubljanski banki, Adrii Airways ter SID banki. V vseh treh primerih želi komisija od Slovenije dodatne informacije, preden bo sprejela odločitve.
V vseh treh primerih postopki, povezani z državnimi pomočmi, že tečejo in so v različnih fazah. Slovenija je v vseh treh primerih o svojem ukrepanju Evropsko komisijo pravočasno obvestila, vendar ta za končno presojo potrebuje še dodatne podatke, je še dejal minister.
Potrebno pa je, če na drugi strani ni dovolj interesa in če gre za sistemska podjetja, ki zagotavljajo normalno delovanje slovenskega malega in izjemno odprtega gospodarstva, je povedal minister.
Ob tem je minister Križanič v povezavi z NLB poudaril, da si pri tako pomembni banki "ne moremo privoščiti, da dokapitalizacija, če je zahtevana, ne bi uspela".
Po dokapitalizaciji bi sicer slovenska vlada deleže, ki jih je na tak način pridobila, odprodala po primerno visoki ceni, saj nima interesa povečevati lastništva, ima pa interes, da banka deluje stabilno in kakovostno, je še dejal minister.
Komisar Almunia je po Križaničevih besedah vzel na znanje probleme, s katerimi se na tem področju letos ubada Slovenija, ter dejstvo, da bo država tam, kjer se sedaj več izpostavlja, pozneje to tudi odprodala po ustrezno visoki ceni.
Na vprašanje, do kdaj mora Slovenija komisiji posredovati podatke, ki jih ta zahteva, je minister odgovoril, da pri različnih primerih različno.
Evropska komisija je v začetku marca odobrila dokapitalizacijo NLB v višini do 250 milijonov evrov. Ukrep je odobrila začasno, s ciljem zagotavljanja finančne stabilnosti, dokončno odločitev pa bo sprejela po prejemu načrta prestrukturiranja NLB, za pripravo katerega ima Slovenija šest mesecev časa.
Križanič je sicer z Almunio govoril o celotnem dosjeju NLB, torej tudi o verjetni novi dokapitalizaciji, glede katere pa ni znanega še nič konkretnega.
Na KBC v Bruslju pa so v povezavi s tem danes sporočili le, da dokler ni o dokapitalizaciji znanega nič konkretnega, ne morejo odgovarjati na hipotetična vprašanja.
Prošnjo glede pomoči Adrii je Slovenija v Bruselj poslala marca, a takrat je bilo pričakovano, da gre za manjši znesek, ki bi bil dan kot subvencija. To prošnjo so nato dopolnili in sedaj teče postopek o večjem znesku, vezanem na popolno prestrukturiranje. Vlada je komisiji poslala v odobritev pomoč Adrii Airways v višini 49,5 milijona evrov.
To, da se na teh področjih potrebuje ali dokapitalizacijo ali prestrukturiranje, je po njegovih besedah v časih po krizi precej značilen pojav.
V povezavi z NLB je poudarila, da čakajo na "celosten načrt prestrukturiranja", ki ga zahtevajo za vsako banko, ki v postkriznem obdobju dobi državni pomoč.
O potrebi po novi dokapitalizaciji NLB in možnosti, da jo bo komisija odobrila, Torresova ni želela ugibati, češ da mora o tem najprej odločiti slovenska vlada. Dejala je le, da obstaja možnost odobritve nove pomoči, če je ta nujna za zagotavljanje finančne stabilnosti, a pod določenimi pogoji.
Tudi Torresova ni želela govoriti o konkretnih rokih, v katerih pričakujejo informacije iz Slovenije. Poudarila je le, da je pomembno vedeti, da je v primeru omenjenih pomoči v interesu države, da informacije posreduje čim prej in da je odločitev komisije sprejeta čim prej.