Križanič: Država prisiljena ukrepati proti plačilni nedisciplini

Vlada je tako v četrtek sprejela predloge treh zakonov, od katerih si Križanič obeta, da bodo zmanjšali možnost zlorab ter vzpostavili večji red na tem področju.

Križanič: Čas je, da je država ukrepala na tak način Križanič je na novinarski konferenci v Ljubljani predstavil predloge zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, novele zakona o davku na dodano vrednost (DDV) in novele zakona o javnem naročanju, ki jih je vlada poslala v obravnavo v DZ. "Ne glede na to, kako OZS protestira zaradi tega problema, mislim, da je bil čas, da je država ukrepala na tak način," je ob tem komentiral napoved Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), da bo zaradi težav, s katerimi se obrtniki soočajo pri poslovanju, organizirala državljansko nepokorščino.

Najdaljši dopustni rok za plačilo 60 dni Kot nosilnega iz zakonodajnega paketa je Križanič izpostavil predlog zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, ki najdaljši dopustni rok za plačilo določa pri 60 dneh od dogovorjenega dne opravljene storitve ali dobave blaga oz. za javne organe pri 30 dneh. Ob tem je vlada dopustila tudi daljši plačilni rok od 60 dni, o čemer pa morata pogodbeni strani skleniti pisni dogovor. A pogoj je, da ne gre za očitno nepošten poslovni dogovor.

Obvezna prva prijava v večstranski pobot Hkrati se uvaja obvezna prva prijava v večstranski pobot medsebojnih obveznosti. Denarno obveznost bo moral v sistem večstranskih pobotov prijaviti dolžnik. Letos in prihodnje leto bo pobote izvajala Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), potem pa bo vlada upravljalca večstranskega pobota izbrala na javnem razpisu in mu podelila koncesijo.

Vodopivec: Zmanjšala se bo potreba po likvidnih sredstvih "Prostovoljni večstranski poboti sicer potekajo že zdaj, a predlagani zakon uvaja obvezo prvega večstranskega pobota, ko mora dolžnik v 15 dneh po nastanku zamude v ta sistem prijaviti svojo obveznost," je povedala vodja sektorja za finančni sistem Irena Jean Vodopivec, ki pričakuje, da se bo s tem zmanjšala potreba po likvidnih sredstvih.

Kot pomemben ukrep za krepitev finančne discipline na ministrstvu je izpostavila tudi uvedbo registra protestiranih menic zaradi neplačila. Vodil ga bo Ajpes in bo centraliziran, javen ter brezplačno dostopen. Izvor nad izvajanjem zakona bodo izvajale obstoječe inšpekcijske službe, kot novost pa zakon prinaša kazni za kršitelje.

Zavezance za DDV namerava vlada k rednejšem poravnavanju obveznosti spodbuditi tudi z novelo zakona o DDV. Ta bo od neplačnika zahtevala, da 16. dan po poteku roka za plačilo poveča svojo davčno obveznost v višini uveljavljenega zneska odbitka DDV, če bo pred tem že uveljavil odbitek DDV. V primeru, da bo zamujal s plačilom računa, a odbitka DDV še ni uveljavil, pa ne bo smel uveljaviti odbitka v davčnem obdobju, v katerem je potekel rok za plačilo računa.

"S plačilno nedisciplino se sooča celotna EU" Podjetij, ki redno poravnavajo svoje obveznosti, takšna rešitev v ničemer ne omejuje, je zagotovila državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar. S plačilno nedisciplino se sooča celotna EU, je ugotovila ter menila, da niti ta niti prej omenjeni zakon v praksi ne bosta mogla zaživeti, če bodo upniki zgolj pasivno čakali, da davčni organ ugotovi, ali je bil določen račun plačan ali ne. Podatke o neplačnikih bodo upniki lahko davčni upravi sporočali tudi anonimno.

Spremenjena definicija podizvajalca Manjše spremembe v smeri povečanja plačilne discipline na finančnem ministrstvu predlagajo še pri javnem naročanju. Tako se med drugim spreminja definicija podizvajalca, s čimer naj bi preprečili izigravanje zdaj veljavne ureditve, po kateri so neposredna plačila obvezna le za prvi krog podizvajalcev, zaradi česar se dogaja, da ponudniki kot podizvajalce prijavljajo svoja hčerinska podjetja oz. podjetja, s katerimi so kapitalsko povezani. Da bi to preprečili, se bo po novem preverjalo morebiten obstoj povezave ponudnika in podizvajalca.

Če ta povezava obstaja, se bo za podizvajalca štel naslednji podizvajalec. Predlog novele zakona o javnih naročilih poleg tega navaja dodatne razloge za odstop od pogodbe in med drugim še določa, da mora naročnik pri vseh naročilih preveriti, ali ima ponudnik plačane vse prispevke in dajatve.