Kriza pošilja v stečaj transportna in gradbena podjetja

Premalo posla, cel kup gradbenih podjetij, ki so šla v stečaj in niso bila sposobna poplačati terjatev, ki smo jih imeli do njih, ter nobene podpore bank. To so razlogi, zaradi katerih je šlo po besedah podjetnice Nataše Ratej pred meseci v stečaj njeno podjetje Rima, ki se je ukvarjalo z gradnjami.

Na letni ravni več kot 200 odstotkov več stečajev Število stečajev pri nas narašča. V primežu postopkov prenehanja delovanja se je samo septembra znašlo 133 podjetij. Na mesečni ravni je število začetih stečajev naraslo za 37, na letni za 224 odstotkov.

V gradbeništvu, na primer, se je septembra letos število stečajev na letni ravni v primerjavi z istim mesecem lanskega leta potrojilo, enak porast začetih stečajev na letni ravni je bil septembra pri trgovinskih podjetjih.

Največji porast stečajev na področju transporta Največ, za šestkrat, se je na letni ravni povečalo število stečajev v transportni dejavnosti, ugotavljajo v Bonitetni hiši i.

"Slaba plačilna disciplina je eden izmed pokazateljev gospodarskega stanja države, zato so na tem področju nujno potrebne takojšnje spremembe", izsledke analize komentira analitičarka Neli Trošič iz omenjene finančne hiše.

Do konca septembra že več stečajev kot lani v vsem letu "V letošnjih devetih mesecih je število začetih stečajev že preseglo število vseh v lanskem letu. To je glede na slabe razmere v gospodarstvu pričakovano," pravi Alenka Avberšek iz gospodarske zbornice.

Vendar pešajoče gospodarstvo ni edini razlog za vedno več stečajev, pojasnjujejo v zbornici. Odgovore na naraščajoče število postopkov, ki vodijo v ugašanje podjetij, je treba iskati tudi v novi insolvenčni zakonodaji, ki velja od sredine leta. Ta manjšim podjetjem omogoča lažjo in cenejšo uvedbo stečajev. Zato se ta zanje odločajo pogosteje.

Manjša kupna moč redči trgovce in gostince Temu, da se je v stečajnih postopkih v primerjavi s preteklim obdobjem znašlo nekajkrat več transportnih podjetij, poleg krize botrujejo slabše razmere v transportnem poslu, ki so posledica manjšega povpraševanja na denarnem in naložbenem trgu, pravijo na zbornici. Nekateri kazalniki kažejo, da se obseg gradbeništva veča, a realno se krči, ugotavljajo na GZS. Podobno je v trgovini. "Stečaji so po naših ugotovitvah pogosti predvsem pri manjših trgovskih enotah, odvisnih od velikih trgovcev, katerih kupna moč se zmanjšuje, vse to pa vpliva na slabitev kupne moči. Dražijo se tudi viri. Nekaj podobnega se dogaja v gostinstvu," pravi Avberškova.

Krč povpraševanja vodi do treh stečajev na dan Kazalniki povečevanja začetih stečajev ne presenečajo niti Gorana Novkoviča, svetovalca pri združenju delodajalcev. "Po naših izračunih so bili v prvih sedmih mesecih v Sloveniji že trije stečaji vsak delovni dan. To kaže, da se spirala krize vrti naprej, stečaji pa odsevajo psihološki krč povpraševanja."

Da bi to spremenili, bi morala država ukrepati davno prej, še toliko bolj v zadnjih mesecih, vendar tega ni storila, opozarja Novkovič.

Bolni in zadolženi potrebujejo delujoče banke "Smo bolni in imamo premalo krvi. S tem ne mislim, da bi se morali zadolževati, ravno nasprotno. Postopke razdolževanja in prestrukturiranja podjetij je treba sprostiti in omogočiti konverzijo terjatev v lastniške deleže. Da bi takšni postopki čim hitreje stekli, pa potrebujemo sanacijo bank," svari Novković in opozarja, da bo sicer število stečajev še naraščalo.

"Ena od stvari, ki nam je močno škodila, je bil damping. Ta je pomenil razvrednotenje stroke. Nekateri tekmeci so delali po domače, po cenah, ki ne zadoščajo za preživetje, zato se našemu podjetju ni izšlo. Če ni naložb, na trgu pa je toliko podjetij, ki morajo preživeti, je jasno, da vsem ne more uspeti," pravi Nataša Ratej, lastnica še enega podjetja, Rima hiš. Temu gre v primerjavi s podjetjem Rima, ki ga je aprila pospremila v stečaj, za zdaj dobro.