Kartica, od katere ne boli glava, morda le noge

Praksa izdajanja mestnih turističnih kartic, ki ponujajo različne ugodnosti in popuste pri prevozih, ogledih muzejev in drugih kulturnih in naravnih znamenitosti, vodenih ogledih mest ipd., je v Evropi že dolgo razširjena. Prvo tovrstno kartico v Evropi so izdali v Oslu, danes pa jo izdajajo že skoraj v vseh večjih evropskih turističnih mestih. Enainštirideset med njimi iz 23 držav jih je tudi vključenih v združenje European City Marketing, ki povezuje izdajatelje turističnih kartic evropskih mest European City Cards in vsako leto pripravi tudi predstavitveni časopis izdajateljev evropskih mestnih kartic

Popusti in ugodnosti, ki jih je mogoče uveljavljati s turističnimi mestnimi karticami, čas njihovega trajanja od začetka uporabe (dan, dva, tri ali več dni) in veljavnosti (tudi do enega leta) od nakupa, se med posameznimi evropskimi mesti razlikuje. Ponekod vključujejo brezplačne javne prevoze ali nakupe vozovnic po znižani ceni ter večje in manjše popuste za oglede znamenitosti ter pri drugih storitvah, z njo pa je mogoče tudi preskočiti kakšno daljšo vrsto. Od kombinacije omenjenih dejavnikov je odvisna tudi cena kartice.

Ljubljanska turistična urbana prva v Sloveniji

Prvo večje mesto v Sloveniji, ki je izdalo turistično mestno kartico, je bilo po pričakovanju Ljubljana, ki ima mestno turistično kartico, turistično urbano, od sredine leta 2010. "Prodaja vsako leto narašča: prvo leto smo jih prodali 471, lani pa 1657. Večina kupcev turistične kartice je tujcev (98 odstotkov), vedno bolj pa jo prepoznavajo tudi domači gostje, predvsem, ko pridejo v Ljubljano na dnevni izlet iz drugih delov Slovenije," pravi Petra Stušek iz Turizma Ljubljana.

Uporabnik lahko pri vstopninah, vozovnicah in drugih stroških prihrani do 80 evrov. Turistu olajša tudi obisk mesta, saj gostu ni treba plačevati posebej na vsaki točki, temveč vstop preprosto potrdi s kartico.

V Mariboru še testno obdobje

V Mariboru imajo turistično kartico mesta (Maribor City Card) od prvega septembra lani, do maja letos pa poteka njeno t. i. uvajalno obdobje. "Takrat bomo tudi lahko ocenili njene učinke, za zdaj pa lahko rečemo, da je bila kartica med turisti relativno dobro sprejeta," pravi Janja Viher, direktorica Zavoda za turizem Maribor.

Njen namen je dolgoročno povečanje prepoznavnosti in konkurenčnosti mesta, za turiste pa orodje, ki jim omogoča, da prihranijo čas in denar. Kot navajajo, ugodnosti segajo od brezplačnih storitev do popustov v višini od 20 do 50 odstotkov, pri čemer lahko turist prihrani tudi več kot 55 evrov, so še sporočili iz Zavoda za turizem Maribor.

Turistična kartica Maribora je zaživela s pomočjo evropskih sredstev, v njej pa sodeluje 19 turističnih ponudnikov.

V Kopru kartica konec aprila ali v začetku maja

Turistično kartico Koper (Koper Card) bo mogoče kupiti konec aprila ali v začetku maja. Izdajatelj kartice bo Mestna občina Koper, v sodelovanju z Zavodom Koper Otok, pri projektu pa sodeluje več kot 30 ponudnikov v mestnem središču Kopra.

Turistična kartica Koper je zasnovana tako, da bo nakup zanimiv tudi za občane in ne samo za turiste. Imetniki kartice bodo namreč lahko koristili ugodnosti eno leto od nakupa kartice, so sporočili iz koprske občine.

V Kranju vključeni v pokrajinsko kartico Gorenjske

V Kranju nimajo svoje mestne turistične kartice, so pa skupaj s še nekaterimi občinami del projekta t. i. Zelene kartice, ki je namenjena predvsem turistom in obiskovalcem Gorenjske, njen nosilec pa je Turizem Bled. "Namen kartice je, da pritegnemo goste za daljši čas. Pogoj za pridobitev kartice je nočitev pri enem od ponudnikov, ki so vključeni v sistem, kartica pa je brezplačna," je povedala Natalija Polenec, direktorica Zavoda za turizem Kranj.

Kartico lahko izdaja 65 partnerjev, 140 partnerjev pa ponuja ugodnosti. Med ponudnike ugodnosti so vključeni predvsem muzeji, športni parki, gostilne in podjetja, povezana s preživljanjem prostega časa in rekreacije.

Celje brez klasične mestne turistične kartice

Od večjih mest v Sloveniji svoje turistične kartice še nima Celje, tretje največje slovensko mesto. "Celje je manjše mesto, za katerega do atrakcij ni potreben javni prevoz (dva muzeja v starem mestnem jedru, galerije). Do glavnih atrakcij zunaj mestnega jedra (Stari grad Celje) ni javnega prevoza, kot tudi ne do Šmartinskega jezera ali Celjske koče. Poleg tega so vstopnine na omenjene lokacije nizke," pravi Urša Dorn, svetovalka na celjskem zavodu za turizem Celeia.

Zaradi tega tudi letos niso zastavili projekta turistične kartice. Imajo pa v sodelovanju z oddelkom mestnega marketinga pri celjski občini v načrtu izdajo "kartice ugodnosti" v trgovinah, gostilnah in restavracijah v starem mestnem jedru, ki ne bi bila namenjena le turistom, marveč tudi prebivalcem Celja in okolice.