Kako bi lahko milijarderja Warrena Buffeta privabili v Slovenijo?

Investicijski sklad Berkshire Hathaway, ki je v lasti legendarnega ameriškega vlagatelja Warrena Buffeta, ta z 58 milijardami dolarjev ocenjenega premoženja že več let zaseda drugo mesto na lestvici najbogatejših Američanov, je pretekli teden poročal, da je k svojemu portfelju dodal še delnice Exxon Mobila.

V tretjem četrtletju leta so kupili 40,1 milijona delnic ameriškega energetskega koncerna v vrednosti 3,7 milijarde dolarjev (2,7 milijarde evrov). Nakup sicer predstavlja le slab odstotek delnic podjetja, vendar analitiki kljub temu v tem nakupu vidijo močan signal. Exxon Mobil, katerega glavna dejavnost je črpanje nafte in zemeljskega plina, je v tretjem četrtletju zabeležil 7,8 milijarde dolarjev dobička, njegova tržna kapitalizacija pa znaša dobrih 400 milijard dolarjev. Vrednost Buffetovega portfelja, v katerem so med drugim tudi deleži v družbi IBM, Coca-Cola, American Express, je sicer ocenjena na 92 milijard dolarjev.

Ameriški kapital si želi v Slovenijo, si tudi Slovenija želi ameriški kapital? Kaj bi morala Slovenija v času privatizacije državnih podjetij narediti, da bi bila zanimiva za velike investitorje, kot je Warren Buffet?

Združene države Amerike si po besedah namestnice vodje oddelka za odnose z javnostmi na veleposlaništvu ZDA v Sloveniji Cheryl Harris želijo postati pomemben vlagatelj v Sloveniji. Ameriška podjetja v Sloveniji pričakujejo enake pogoje poslovanja kot na preostalih trgih po svetu, torej preglednost, delovanje pravne države in enake pogoje za vse. Možnosti investiranja vidijo praktično povsod, od farmacije, informacijske tehnologije do turizma.

Vendar so po besedah Harrisove ZDA zasledile preveč negativnih izkušenj ameriških družb, ki so bile razočarane nad počasnimi in nejasnimi razpisnimi postopki ali spremembami v zadnjem hipu, kar je dajalo vtis favoriziranja le enega kandidata. Tako so žal ameriški vlagatelji svoje priložnosti poiskali drugje.

"Slovenija bi morala biti s svojo infrastrukturo, dinamično delovno silo in idealno lokacijo bolj privlačna za vlaganja ZDA. Imeli smo nekaj zelo iskrenih pogovorov z aktualno vlado in njenimi predhodnicami o tem, da spremenite obstoječo prakso. Veseli nas, da je bil storjen določen napredek pri privabljanju tujih naložb, vendar je treba storiti še več," je bila ostra Harrisonova.

Buffetove naložbe za nekaj sto milijonov evrov V Sloveniji imamo za prodajo velikim investitorjem morda od tri do pet družb, vendar smo za investitorje Buffetovega kova povsem neprimerni. Slovenijo morda zanimajo holdingi iz okolice in za našo regijo specializirani finančni skladi. "Warren Buffet ne bo niti mlajšega analitika aktiviral, da bo prekladal slovenske številke, ker je zanj v Sloveniji komaj kakšna zanimiva naložba. Buffetove najmanjše naložbe so praviloma vredne vsaj nekaj sto milijonov evrov, Slovenija pa takih naložb nima," je prepričan nekdanji direktor urada za tuje investicije Matej Kovač, zdaj predsednik uprave podjetja Ius Software na Hrvaškem.

Kovač je še pojasnil, da bo v slovenskem procesu razdolževanja marsikaj naprodaj. "Vprašanje pa je, ali bo za lastnike oz. državo sprejemljivo takšno znižanje cene, kot jo slab položaj družb in slabo upravljanje družb odraža. Vse to pri morebitnih kupcih ceno znižuje pod psihološko mejo, ko kupnina prodajalcem sploh še kaj pomeni. Če bomo želeli privabiti tuje investitorje, se bo pač treba sprijazniti s primernim znižanjem cen," meni Kovač.

Slovenija bo po reformah potrebovala še dolgo časa, da se dokaže Slovenija za morebitne tuje investicije po besedah Aleša Čačoviča iz borznoposredniške hiše Ilirika potrebuje: - reforme v gospodarstvu, da ustvarijo čim bolj konkurenčne pogoje za poslovanje; - čim več dolgoročnih uspešnih javnih družb, katerih delnice kotirajo na borzi z dolgoročno dobrim, neodvisnim in stabilnim vodenjem; - bistveno večji, likvidnejši in infrastrukturno bolj razvit kapitalski trg; - veliko bolj uspešno vodenje države s strani kredibilne politike, ki ima vizijo in kompetence; - spremembo volilnega sistema, referendumske zakonodaje itn. ter popolno delovanje pravne države.

"Ko bodo ti pogoji izpolnjeni, bo Slovenija potrebovala še lep čas, da se dokaže v sami kontinuiteti in tradiciji novega upravljanja. Tako si bo država lahko začela počasi graditi zaupanje na politični, makro in mikro ravni gospodarstva, ki je osnova za kapitalsko investiranje," je še sklenil Čačovič.