Kaj močnejši dolar pomeni za slovensko zadolževanje v dolarjih?

Pričakovanja o zvišanju obrestnih mer v ZDA in kvantitativno sproščanje v območju evra dolar potiskajo vse višje. Ameriški zelenec se je minuli teden v primerjavi z evrom povzpel najvišje v zadnjih 12 letih. Analitiki celo omenjajo možnost, da bi se v prihodnjem letu dolar in evro lahko izenačila, kar bi se zgodilo prvič po letu 2002. Dolar se krepi tudi glede na vrednost švicarskega franka.

Ameriško gospodarstvo v dobri kondiciji "Rast vrednosti dolarja je predvsem posledica dobre kondicije ameriškega gospodarstva, ki centralni banki (Fed) narekuje postopno zviševanje obrestnih mer. Zadnje objave poslovnih rezultatov so namreč precej dvignile pričakovanja glede dražjega dolarja. Ne gre torej samo za posledico obsežnega monetarnega sproščanja Evropske centralne banke in slabljenja evra," je prepričan finančni strokovnjak Matej Tomažin.

Močan dolar za ameriške izvoznike ni dobra novica, saj so njihovi produkti cenovno vse manj konkurenčni. "Veliki ameriški izvozniki imajo sicer svoje trge razpršene, tako da niso odvisni zgolj od evropskega povpraševanja. Bo pa močan dolar zelo pozitivno vplival na ameriške turiste, ki bodo ceneje potovali po svetu in porabljali dolarje. Od tega si lahko nekaj obeta tudi Evropa," še pravi Tomažin.

Slovenija se je zavarovala pred valutnimi tveganji Kaj pa rast dolarja glede na evro pomeni za devetmilijardno dolarsko zadolžitev Slovenije v preteklih letih? Slovenija se je z izdajo dolarskih obveznic nazadnje zadolžila februarja lani za 3,5 milijarde dolarjev, ko je bil na čelu finančnega ministrstva Uroš Čufer. Še pred tem, ko je finančno ministrstvo vodil Janez Šušteršič, je Slovenija izdala skupaj za šest milijard dolarjev obveznic. V vseh primerih je bila zahtevana obrestna mera glede na špekulacije o javnofinančni in gospodarski trdnosti Slovenije ter potrebe po zunanji pomoči visoka, nad štirimi odstotki. Ker je dolar glede na evro od takrat močnejši za petino, bi to lahko pomenilo tudi večje obveznosti države do kupcev obveznic in s tem posledično višji javni dolg.

A ministrstvo za finance je kot inštrument za namen ščitenja pred valutnim tveganjem, ki mu bi bila Slovenija zaradi izdaje obveznice, denominirane v dolarjih, izpostavljena, uporabila navzkrižno valutno zamenjavo (swap). Ravno omenjeni swap je bil eden od glavnih argumentov ministrstva, zakaj je bilo zadolževanje v ZDA ugodnejše kot v Evropi.

"Za zaščitno pred tečajnim tveganjem so bile sočasno z izdajo dolarskih obveznic izpeljane transakcije valutnih zamenjav v evre. S popolno uskladitvijo vseh obveznosti v dolarje z denarnimi tokovi v evre je bila ustvarjena t. i. sintetična obveznost Slovenije v evrih, kar pomeni, da je Slovenija v celoti zaščitena pred tveganjem spremembe menjalnega tečaja. To pomeni, da depreciacija evra v primerjavi z ameriškim dolarjem iz naslova obveznic izdanih v ameriških dolarjih za Slovenijo ne pomeni dodatnih stroškov," so sporočili z ministrstva.

Zaradi ustrezne zaščite tudi nižje obresti S tem je bilo izvedeno popolno ščitenje, in sicer v celotnem obsegu izdaje obveznice. Zaradi valutne zamenjave se je kupon, ki pri dolarski izdaji znaša 5,5 odstotka, znižal na okoli 5,3 odstotka v evrih. Stroški zadolževanja v dolarjih so bili torej nižji kot v primeru zadolževanja v evrih. Slovenija se je tako zavarovala pred valutnimi tveganji, kot je današnja krepka rast vrednosti dolarja v primerjavi z evrom, hkrati pa je dosegla precej ugodnejšo zadolžitev.

Tudi Tomažin je prepričan, da cena zadolževanja Slovenije zaradi močnejše ameriške valute ne bo nič višja, saj je država ustrezno poskrbela za valutna tveganja. To pomeni, da Sloveniji poleg obresti ne bo treba plačevati dodatnega porasta dolarja. Večjih pretresov zato Tomažin ne pričakuje.