Kaj bi za ljubljansko borzo pomenila združitev frankfurtske in londonske borze (infografika)

Med frankfurtsko in londonsko borzo potekajo podrobni pogovori o združitvi dveh enakovrednih partnerjev. To sta potrdila upravna odbora London Stock Exchange (LSE), ki ima v lasti še milansko borzo, in Deutsche Börse. Gre že za tretji predlog za združitev dveh največjih evropskih borznih trgov.

V primeru združitve bi imela skupna družba sedež v Londonu, njeno vodenje pa bi prevzel dosedanji izvršni direktor frankfurtske borze Carsten Kengeter. Delničarji frankfurtske borze naj bi imeli v novem koncernu 54-odstotni delež. Obe borzi bi še naprej delovali pod sedanjimi imeni.

Odgovor na ameriško konkurenco Združevanje je po besedah analitika Mateja Šimnica iz družbe Alta Invest predvsem odgovor na ameriško konkurenco, ki se je v zadnjih letih tudi s prevzemi precej okrepila na evropskih trgih. Poleg izkoriščanja sinergij bo združena borza olajšala predvsem poslovanje velikih investicijskih bank, ki bi največ pridobile z združitvijo klirinških storitev.

Za Američane zanimivo davčno rezidentstvo v Londonu "Kljub temu je treba poudariti, da je uspešnost združitve odvisna od regulatorjev in konkurence. Ameriški družbi ICE, ki je lastnik borze v New Yorku, in CME Group prav tako razmišljata o ponudbi za prevzem londonske borze, ki bi morebitnemu ameriškemu prevzemniku omogočila dodatne prihranke tudi s selitvijo davčnega rezidentstva v London," pojasnjuje Šimnic.

Tehnologije finančne trge približale malim vlagateljem Dodaja, da je bil v zadnjih letih razvoj na finančnih trgih izjemno hiter, nove tehnologije pa so trge približale malim vlagateljem.

"K temu so verjetno v določeni meri pripomogle tudi združitve borz in posledično večja vlaganja v informacijsko tehnologijo. A o samem neposrednem vplivu združevanja borz na razvoj finančnih trgov težko govorimo," meni Šimnic.

Med borzo in vlagatelji namreč vedno stojijo finančni posredniki, ki skrbijo, da imajo vlagatelji kar se da dober dostop do delnic in drugih finančnih instrumentov ne glede na to, na kateri borzi se z njimi trguje. Poleg tega se izjemno veliko poslov sklene tudi zunaj borze.

Bo ljubljanska borza v hrvaških rokah dobila nov veter v jadra Ljubljansko borzo je tik pred koncem lanskega leta od avstrijske družbe CEESEG prevzela zagrebška borza. CEESEG, ki ima v lasti tudi dunajsko borzo, je v lastništvo ljubljanske borze vstopil leta 2008.

"Medtem ko je pred krizo dunajska borza videla potencial rasti v regiji, se je v zadnjih letih tudi zaradi mačehovskega odnosa države zanimanje za dodatna vlaganja verjetno precej zmanjšalo. Težko je reči, ali bo novemu lastniku uspelo obuditi priljubljenost kapitalskih trgov v regiji, je pa dejstvo, da se to ne bo zgodilo čez noč," sklene Šimnic.

Kot pravi Altin analitik, borze zunaj finančno razvitega dela Evrope spadajo v povsem drug segment finančnih trgov, na katerega ima konsolidacija borznega sektorja na zahodnih trgih zelo omejen vpliv.

Delnice londonske borze močno poskočile Na krilih govoric o pogovorih so se delnice londonske borze do zdaj podražile za več kot dvajset odstotkov, delnice frankfurtske borze pa za okoli pet odstotkov.

Pri Deutsche Börse so sicer v preteklosti že intenzivno razmišljali o morebitnih združitvah, a jim je Evropska komisija leta 2012 prepovedala združitev s čezatlantskim upravljavcem borz NYSE Euronext. Ta poleg newyorške borze NYSE upravlja tudi z borzami v Parizu, Amsterdamu, Bruslju in Lizboni.

Pred tem naj bi v Frankfurtu oči že vrgli tudi na LSE, pozneje pa so se odločili za sklepanje manjših partnerstev v Aziji.