Petek, 4. 1. 2013, 15.09
7 let, 9 mesecev
Inšpektorat Žitu iz Maribora prepovedal nadaljevanje dela za delavce brez zakonitega statusa
Ugotovili so, da delodajalec za šest delavcev ni predložil dokazil o zakonitosti zaposlitve, zato so delodajalcu izrekli prepoved nadaljevanja delovnega procesa z delavci, ki nimajo urejenega statusa.
Glavni inšpektor RS za delo Franc Rančigaj je pojasnil, da so na podlagi pridobljenih informacij o domnevnih kršitvah v Žitu, kjer je zaposlenih 142 delavcev, inšpektorji za delo opravili izredni inšpekcijski nadzor. Med pregledom zahtevanih dokazil o statusu zaposlitve so ugotovili, da delodajalec za šest delavcev ni predložil dokazil o zakonitosti zaposlitve, ker jim je z zadnjim dnem lanskega leta potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas. Pozneje pa je bilo pri vpogledu v bazo podatkov zavarovancev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ugotovljeno tudi, da teh šest delavcev ni več prijavljenih v obvezno socialno zavarovanje.
Iz predloga pogodbe, ki je bil priložen prijavi inšpektoratu za delo in tudi še ni bil podpisan s strani delavca, pa Rančigaj ugotavlja, da gre za pogodbo na podlagi slovaških zakonov, ki naj bi bila podpisana v Košicah pod pogoji, ki veljajo na Slovaškem.
Zaradi vseh navedenih kršitev je inšpektorat Žitu iz Maribora izrekel prepoved nadaljevanja delovnega procesa na kraju samem z delavci, ki nimajo zakonitega statusa.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je v odzivu na razkrite nepravilnosti danes dejal, da glede spornih pogodb za najete delavce v mariborskem Žitu že ukrepajo. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije pa je pozvala k spremembam zakonodaje na področju agencijskega dela.
V družbi ABF, ki je pooblaščen predstavnik za slovaško družbo PR Job Service, so sicer v četrtek pojasnili, da so plače delavcev, ki delo v Žitu opravljajo preko Job Service, izenačene s plačami delavcev v Žitu. Enako velja za delovne ure, delavci pa so praviloma zaposleni za polni delovni čas, in sicer 40 ur na teden in poleg polnega delovnega časa lahko opravlja nadure, vendar po zakonodaji do največ 250 ur na mesec. Vizjak je v zvezi s tem dejal, da se mu zdi nesprejemljivo, da se za katerega koli delavca, ki dela v Sloveniji, ne bi spoštovala veljavna zakonodaja, zlasti ko gre za minimalne prejemke.
V zvezi z urejanjem agencijskega dela v okviru reforme delovnopravne zakonodaje pa je minister za delo povedal, da ga bodo uredili v okviru zakona o delovnih razmerjih. Dejal je, "da bo ta primer gotovo dodatno osvetlil rešitve, ki jih predlagamo".
Opozoril je, da se tudi velike agencije obnašajo zelo dvolično, saj imajo drugačne pogoje zaposlovanja v Sloveniji kot pa na Švedskem. "Zakaj naša država in institucije sploh dopuščajo takšno ravnanje," se je vprašal. V imenu neoliberalizma se stremi k povečevanju fleksibilnosti trga dela, pri tem pa se ne gleda na delavce in njihove pravice, je poudaril. Agencij, ki posredujejo delo, je sicer po Semoličevem mnenju v Sloveniji preveč.
Svetovalec ZSSS Goran Lukič je opozoril, da je inšpekcija za delo leta 2007 opravljala usmerjen nadzor nad delom agencij, ki posredujejo delo, pri 99 agencijah pa so odkrili kar 150 kršitev s področja delovnega prava. "Že ta številka, ki je stara pet let, nam pove marsikaj o razmerah," je poudaril.