Slovenija se je po oceni Mednarodnega denarnega sklada (IMF) znašla v negativni spirali finančne krize, fiskalne konsolidacije in slabih bilanc podjetij, kar še podaljšuje recesijo.
Da bi prekinili to spiralo in znova zagnali gospodarstvo, je potrebno takojšnje ukrepanje politike, meni IMF.
Ključnega pomena sanacija finančnega sektorja
Kot je IMF zapisal v poročilu po nedavnem obisku v Sloveniji, je ključnega pomena sanacija finančnega sektorja in izboljšanje bilanc podjetij. Pri tem se mu zdi Družba za upravljanje terjatev bank učinkovit način za čiščenje bilanc bank, kljub temu pa bo banke nujno čim prej dokapitalizirati.
Kot korak v pravo smer je IMF ocenil nedavno sprejeti reformi trga dela in pokojninskega sistema.
Strokovnjaki sklada Sloveniji za letos napovedujejo dvoodstotno krčenje bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko naj bi se država v letu 2014 povrnila k pozitivni rasti. A to bo držalo le ob implementaciji potrebnih reform in okrevanju v območju evra, opozarjajo.
Svarilo pred višanjem deleža slabih posojil
Velik del poročila strokovnjakov sklada se sicer ukvarja z bankami. IMF opozarja na zvišanje deleža slabih posojil z 11,2 odstotka ob koncu leta 2011 na 14,4 odstotka v letu 2012. Delež v treh največjih bankah se je v enakem obdobju zvišal na 20,5 odstotka.
Družba za upravljanje terjatev bank je v tej luči po oceni sklada korak v pravo smer. A proces vzpostavitve in delovanja družbe mora biti izveden z najvišjo stopnjo transparentnosti in ob strogem izogibanju kakršnih koli moralnih pomislekov, ki bi izvirali iz tesnega odnosa med bankami, podjetji in javnim sektorjem. Pozitivno oceno si je zato prislužilo "imenovanje mednarodnih tehničnih strokovnjakov" za neizvršne člane odbora družbe.
"Banke bodo potrebovale nove dokapitalizacije"
Bodo pa slovenske banke kljub t.i. slabi banki potrebovale tudi dokapitalizacije. "Prenos terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank ni nadomestek za potrebo po zvišanju kapitala," poudarjajo v IMF. Največje tri slovenske banke naj bi v letu 2013 potrebovale okoli eno milijardo evrov kapitala, potrebe pa bi se lahko v luči zaostrenih gospodarskih pogojev še zvišale.
V bankah sicer še posebej izstopa visok delež slabih posojil, ki so jih banke odobrile podjetjem. IMF poudarja, da se bo morala tako Slovenija posvetiti tudi "šibkosti pri upravljanju podjetij". Pri tem naj se, kot ji svetujejo strokovnjaki sklada, nasloni na smernice Svetovne banke in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Strokovnjaki, ki so se mudili v Sloveniji, državi priporočajo tudi, naj se odpre za tuje neposredne investicije. Zmotno branjenje "nacionalnega interesa", vključno z nenaklonjenostjo prodaje premoženja tujcem, bremeni proračun in podaljšuje težave podjetij in finančnega sektorja. "Odločna privatizacija bi lahko poslala močan signal mednarodnim vlagateljem," ocenjujejo v IMF.
"Reforma trga dela se na primer ni dotaknila študentskega dela"
Ob siceršnji pozitivni oceni reform trga dela in pokojninskega sistema pa IMF opozarja na nekatere pomanjkljivosti. Reforma trga dela se na primer ni dotaknila študentskega dela. Pokojninska reforma je zagotovila nekaj učinka, a v nekaj letih bo potrebna nova. "Obe reformi sta pozitivna koraka, ki pa sta prej postopna kot radikalna," pravijo v IMF. Kot pozitiven pa izpostavljajo dogovor s socialnimi partnerji, ki po njihovem mnenju ustvarja "stabilno in močno osnovo za prihodnja prizadevanja".
IMF sicer Sloveniji za letošnje leto napoveduje za okoli 1,5 milijarde evrov javnofinančnega primanjkljaja. Finančne potrebe Slovenije za leto 2013 pa ocenjuje na okoli tri milijarde evrov. Ta vsota bi se lahko še povečala v luči velikih kapitalskih potreb bank.
Predstavniki IMF so se srečali s številnimi slovenskimi sogovorniki
Misija IMF se je na obisku v Sloveniji mudila od 12. do 18. marca. Namen obiska je bilo nadaljevanje posvetovanj z lanske jesenske redne misije IMF, pregled zadnjega stanja v gospodarstvu, delovanje finančnega sektorja in bančnega sistema ter izzivi za prihodnje, so pojasnili v Banki Slovenije.
Predstavniki IMF, ki jih je vodil Antonio Spilimbergo, so se v času obiska v Sloveniji srečali s predstavniki Banke Slovenije, vlade, bank, Urada RS za makroekonomske analize in razvoj ter Stanovanjskega sklada RS.
3
