IMF podpira vlado pri naporih za oblikovanje slabe banke

Letos naj bi se slovenski BDP skrčil za 2,2 odstotka, prihodnje leto pa za en odstotek. Fiskalna konsolidacija je na kratek rok boleča, a nujna, je opozoril Spilimbergo. Spilimbergo je na Banki Slovenije predstavil prve ugotovitve po rednem jesenskem obisku, ki ga je misija Mednarodnega denarnega sklada (IMF) začela 20. septembra. Pod drobnogled so vzeli načrte ekonomske politike in razmere v gospodarstvu. "Slovenija je v globoki recesiji," je dejal Spilimbergo in dodal, da je recesija v Sloveniji posebna. Padec investicij v deležu bruto domačega proizvoda (BDP) je bil namreč v primerjavi s časom pred zadnjo krizo precejšen.

Model slovenskega gospodarstva ni bil vzdržen

Velika ovira za Slovenijo so zaostrene mednarodne razmere, razlog za tako globoko krizo pa Spilimbergo vidi tudi v nevzdržni rasti, ki jo je Slovenija beležila pred začetkom krize leta 2008. Spodbujali so jo krediti, kar ni bilo vzdržno. "Ta kriza kaže, da model slovenskega gospodarstva ni bil vzdržen," je opozoril. Pred Slovenijo je zato veliko izzivov, med katerimi je Spilimbergo omenil finančni sektor. Spomnil je, da je delež državnega bančništva v Sloveniji velik, državne banke pa imajo veliko slabih terjatev. "To skrbi finančne trge," je dejal. Ključno se mu zdi, da se znebimo slabih posojil, zagotoviti pa moramo tudi, da se to v prihodnosti ne bo ponavljalo.

V preteklosti prevelik odpor do tujih investitorjev

Pomembno je, da se banke in podjetja prestrukturira in nato privatizira, je dejal Spilimbergo. Ker ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami EU nizek javni dolg, privatizacija ni pomembna samo za znižanje dolga, ampak tudi zato, da se zagotovi boljše delovanje podjetij. "Podjetniški sektor je zdaj preveč zadolžen," je dejal in dodal, da "to ni padlo z neba". Do tega je prišlo zaradi nekaterih namernih politik iz preteklosti. "V preteklosti je bil odpor do tujih investitorjev," je dejal in dodal, da smo do kapitala prihajali predvsem preko zadolževanja. Pomembna izziva, ki čakata Slovenijo, sta tudi reformi pokojninskega sistema in trga dela. "Pokojninska reforma je nujna," je dejal Spilimbergo in dodal, da Slovenija za pokojnine trenutno porabi okoli 11 odstotkov BDP. "S trenutno demografsko dinamiko bomo za pokojnine do leta 2060 porabili okoli 18 odstotkov BDP. To je zelo veliko," je dejal.

Dvotirni trg delovne sile

Zato je zelo pomembno, da se s tem problemom soočimo že zdaj. Vlada je predlagala pokojninsko reformo, ki pa naslavlja le del težav, je opozoril Spilimbergo. "Gre za pomemben prvi korak, verjetno bodo pa v prihodnjih letih potrebne nove reforme," je dejal. Zelo pomemben je tudi trg dela, ki mora biti bolj fleksibilen, je dejal Spilimbergo in spomnil na problem dualizma. To pomeni, da imamo na trgu dela skupino ljudi, ki so zelo zaščiteni, in skupino, v kateri so ženske in mladi, ki so manj zaščiteni. "Zaščita za ljudi, ki so notri, pomeni manj zaščite za ljudi, ki so zunaj," je dejal.

Fiskalna konsolidacija boleča, a nujna

Vodja misije IMF se je dotaknil tudi fiskalne konsolidacije, ki jo izvaja vlada. "Rezultati so na kratek rok boleči, a nujni," je dejal. Če ne sprejmemo potrebnih ukrepov, bo zaupanje v Slovenijo manjše, kot bi lahko bilo. Spilimbergo se je zato zavzel za nadaljevanje izvajanja pogumnih ukrepov. Misija IMF se je v Sloveniji pred tem nazadnje mudila aprila, ko je opravila oceno razmer v slovenskem finančnem sistemu in ustreznosti nadzora ter kriznega upravljanja v sektorju. Ugotovila je, da je kriza močno prizadela slovenski finančni sistem, med drugim pa je predlagala izboljšanje upravljanja v državnih bankah.