Petek, 31. 8. 2018, 4.00
6 let, 3 mesece
Hrvaška država bi kupila največjo slovensko marino
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,25
46
V igro za nakup Marine Portorož, največje slovenske marine, se je tik pred dvanajsto vključil še en ponudnik – hrvaška državna družba Adriatic Croatia International (ACI), lastnica 22 marin ob Jadranskem morju.
Po naših informacijah ACI že opravlja skrbni pregled Marine Portorož, pri tem pa mu pomaga revizijska družba KPMG. Ali in kdaj bo ACI oddal zavezujočo ponudbo za nakup marine, za zdaj ni znano. Na pojasnila Marine Portorož, ki jo vodi Sebastjan Selan, in ACI še čakamo.
Najugodnejšo ponudbo oddala Klarič in Papič
Marina Portorož je v lasti Term Čatež, najpomembnejše družbe iz poslovnega sistema DZS, ki jo bolj ali manj resno prodaja že več let. Toda vsakič znova je postopek prodaje marine padel v vodo. Lani je njeno prodajo zahteval ameriški finančni sklad York, upnik DZS in Terme Čatež. Za svetovalca pri prodaji je bila izbrana banka Unicredit.
Za nakup so se potegovali štirje kandidati. Ob singapurski korporaciji SUTL, srbskem tajkunu Miodragu Kostiću in družbi P & P v lasti družine primorskega podjetnika Vladimirja Poliča je najugodnejšo ponudbo oddal konzorcij dveh družb: Adventure Holding, ki je v lasti Darka Klariča, in Glena, ki so ga ustanovili menedžerji Lesnine na čelu z Bojanom Papičem.
Že v začetku spomladi so se začela pogajanja o sklenitvi posla, ocenjenega na okrog 21 milijonov evrov. Gre za znesek, ki že upošteva 7,5-milijonski dolg Marine Portorož. Po prvotnih načrtih je bil podpis pogodbe predviden do konca poletnih počitnic.
Operacija z zeleno lučjo Banskih dvorov?
Toda zdaj se je po naših informacijah zgodil preobrat. Karte naj bi premešalo zanimanje iz Hrvaške. Ali gre le za kupovanje časa, s katerim si bodo v Termah Čatež in DZS znova izognili prodaji, ali pa bodo v ACI na vsak način želeli kupiti Marino Portorož, ni mogoče vedeti z vnaprejšnjo gotovostjo.
A naši hrvaški viri so nam danes zatrdili, da gre za manever, ki je zagotovo usklajen z vrhom hrvaške države na čelu s predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem.
Gre za manever, ki je zagotovo usklajen z vrhom hrvaške države.
ACI je družba v skoraj 79-odstotni lasti Republike Hrvaške. Ko je premiersko krmilo prevzel Plenković, se je ACI vrnil na seznam strateških naložb države, ki niso na prodaj. Pred tem ga je vlada, ki jo je vodil Tihomir Orešković, želela privatizirati, za nakup pa se je zanimala turška Dogus Group, manjšinska solastnica ACI.
V vrhu ACI sedijo ljudje z izkaznicami strank trenutne vladajoče koalicije. Predsednik uprave je član vladajoče HDZ Kristijan Šarić, v njej pa sedi še Juraj Bukša iz Hrvaške narodne stranke (HNS). Nadzorni svet ACI vodi Dražen Ivanušec, dolgoletni zaupnik nekdanjega predsednika HDZ Tomislava Karamarka še iz časa, ko je ta vodil ministrstvo za notranje zadeve. Iz iste stranke prihaja tudi Goran Marić, minister za upravljanje državnega premoženja, h kateremu spada tudi delež v ACI.
Zakaj Hrvate zanima portoroška marina
Za hrvaškim zanimanjem za Marino Portorož se lahko skrivajo različni motivi.
Najprej ekonomski. ACI je domala nezadolžena družba, ki se v celoti financira s kapitalom. Lani je ustvarila skoraj tri milijone evrov dobička, kar je skoraj enkrat več kot leta 2016, ob približno 28 milijonih evrov prihodkov. Na zadnji dan leta 2017 je imela na računih skoraj 18 milijonov evrov denarnih sredstev, s katerimi bi lahko financirala večino morebitnega nakupa Marine Portorož.
V lasti ima največjo verigo marin na Mediteranu, ki sega od Umaga do Dubrovnika. V kratkem bo začela še gradnjo velike marine v Malem Lošinju.
Tudi poslovanje Marine Portorož se izboljšuje. Lani je povečala prihodke za skoraj desetino – na 5,7 milijona evrov, a so še zmeraj nižji kot leta 2013. Tudi dobiček (1,3 milijona evrov) je eden od najvišjih v zadnjih letih, ki jih je zaznamoval upad prodaje. V portoroški marini je zaposlenih 40 ljudi.
Simbolni in politični vidiki posla
A morebitna prodaja bi imela velik simbolni in politični pomen.
Marina Portorož namreč leži v Piranskem zalivu, v katerem se Slovenija in Hrvaška že dve desetletji in pol ne moreta dogovoriti o poteku morske meje. Za nameček bi bila portoroška marina prva tuja v lasti ACI.
Kot je znano, je letos Slovenija na sodišče EU v Luksemburgu proti Hrvaški vložila tožbo zaradi nespoštovanja lanske sodbe arbitražnega sodišča, ki je določilo mejo na kopnem in morju. Šlo je za eno od zadnjih potez vlade Mira Cerarja, ki bo v novi vladi Marjana Šarca prevzel položaj zunanjega ministra.
Občina in Marina rešili vsa odprta vprašanja
Piranski občinski svet je že prejšnji mesec potrdil predlog poravnave, s katero sta se občina in Marina Portorož sporazumeli o vseh nerešenih vprašanjih: od koncesnine za portoroško marino do Parka sonce in načrtov za Termalno riviero.
Občina Piran pod vodstvom Petra Bossmana in Marina Portorož sta rešili vsa odprta vprašanja.
Hkrati je občina z Marino sklenila tudi koncesijsko pogodbo, ki predvideva okrog 180 tisoč evrov letne koncesnine. Z zamenjavo zemljišč bo postala lastnica Parka Sonce in zemljišč za gradnjo zdravstvenega doma. Marina pa bo postala lastnica otoka. Pogoj za poravnavo je bila tudi potrditev prostorskega akta za Termalno riviero.
"Marina je imela v rokah pogodbo, ki ji je omogočala prosto odločanje o vsem, pri tem pa piranska občina ne bi imela nobenega vpliva na njene odločitve. Poleg tega Marina zdaj plača 52 tisoč evrov na leto za uporabnino, otok pa uporablja brezplačno," je na seji poudaril piranski župan Peter Bossman.
Sodna poravnava naj bi bila dokončno sklenjena jeseni.
46