Četrtek, 11. 8. 2011, 16.57
8 let, 4 mesece
Fiktivne opcijske pogodbe podlaga za provizijo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3
Kot poroča poslovni Dnevnik, naj bi Bine Kordež, ko so banke že zahtevale njegovo zamenjavo, našel sredstva za plačilo provizij na račun liechtensteinskega slamnatega podjetja. Napisano smo želeli preveriti tudi pri Kordežu, a se mu na njegovem mobilnem telefonu vztrajno oglaša le telefonska tajnica.
Tako kot v Merfinu tudi v Merkurju
Dnevnik je pretekli mesec poročal, da je nekdanja prva finančnica Merkurja Janja Krašovec osumljena dajanja podkupnine, saj naj bi junija lani kot zastopnica Merfina na račun liechtensteinskega podjetja Saturo Establisment nakazala 465 tisoč evrov. Kriminalisti po pisanju Dnevnika sumijo, da je bil denar namenjen takratnim vodilnim banke Hypo v zameno za odobritev moratorija za plačilo obresti za najeta posojila družbenikov Merfina. Novi dokumenti naj bi dokazovali, da se je skoraj enak posel odvil tudi prek Merkurja.
Dnevnik tako ugotavlja, da je bila v obeh primerih podlaga za nakazilo opcijska pogodba s podjetjem Saturo. Kordež, na pogodbi je njegov podpis, naj bi se dogovoril, da bo od Satura odkupil do 4517 delnic Zavarovalnice Triglav, do 17.177 delnic Elektra Ljubljane in do 21.372 delnic Elektra Celje. Podobno zadevo je v imenu Merfina sklenila tudi Krašovčeva, le da je šlo za več delnic.
Odvetnik Hoop tudi v tej zgodbi
V obeh primerih je bil na drugi strani podpisnik pogodbe odvetnik Gerald Hoop, eden od osumljenih v zadevi banke Hypo (posli z Vegradom), oba kupca opcije pa sta se pogodbeno obvezala, da bosta v primeru kršitve pogodbe plačala pogodbeno kazen; Merfin 465 tisoč evrov, Merkur pa 350 tisoč evrov. Ne eno ne drugo podjetje delnic nista odkupili, temveč, kot navaja Dnevnik, sta se raje "odločila" za plačilo pogodbene kazni. V enem dnevu, 9. junija lani, sta Saturu nakazala 815 tisoč evrov. Več indicev nakazuje, da sta bili pogodbi le fiktivna podlaga za nakazilo provizije, saj nobeno podjetje delnic ni nameravalo odkupiti, še navaja Dnevnik. Izpiski namreč kažejo, da Saturo ni bil nikoli lastnik delnic, cene delnic pa so bile nerazumno visoke.
